Po nedeljskih napadih ameriških sil na ključne jedrske objekte v Iranu je tiskovni predstavnik Iranske organizacije za atomsko energijo Behrouz Kamalvandi zatrdil, da jedrsko znanje in izkušnje, ki jih država premore, ni mogoče uničiti. Kot je poudaril, ima ta panoga globoke korenine v iranski družbi, in dodal, da je bila škoda sicer povzročena, a to ni prvič, da se je iranska jedrska industrija soočila z uničevalnimi napadi.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno operacijo, ki je vključevala napade na tri pomembna jedrska središča – Fordow, Natanz in Isfahan. V napadu je sodelovalo šest bombnikov B-2 Spirit, ki so na podzemni objekt v Fordowu odvrgli 12 težkih bomb GBU-57, medtem ko so ameriške podmornice izstrelile več deset križarskih raket na preostali dve lokaciji.
Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji izjavil, da so bili objekti “popolnoma uničeni”, ob tem pa je Mednarodna agencija za atomsko energijo sporočila, da povišane ravni sevanja na območju niso zaznali.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napad označil kot pomemben strateški uspeh, saj naj bi močno oslabil iranske jedrske zmogljivosti. Po njegovih besedah operacija ni bila usmerjena v civilno prebivalstvo ali v vojaške strukture, prav tako naj ne bi šlo za poskus spremembe režima v Iranu.
Iran napoveduje odziv, možnost zaprtja Hormuške ožine
Kot odgovor na napade je Iran izstrelil rakete na izraelsko ozemlje in napovedal možnost zaprtja Hormuške ožine – enega najpomembnejših pomorskih prehodov za svetovno trgovino z nafto. Po podatkih iranskih oblasti naj bi parlament že podprl ta ukrep, dokončno odločitev pa naj bi sprejel vrhovni svet za nacionalno varnost.
Poveljnik iranske revolucionarne garde in poslanec Esmail Kosari je dejal, da je zaprtje “na dnevnem redu” in da bo do tega ukrepa prišlo, če bo to potrebno. Prehod, ki poteka med Iranom in Omanom, je na najožji točki širok le 33 kilometrov in omogoča pretok približno 20 odstotkov svetovnih količin nafte in plina.
Po ocenah analitikov bi morebitna prekinitev prometa skozi Hormuško ožino močno vplivala na globalno gospodarsko stabilnost. Britanska pomorska agencija UKMTO trenutno grožnjo ameriškim trgovskim ladjam v Rdečem morju in Adenskem zalivu ocenjuje kot visoko. Medtem so se cene nafte na svetovnih borzah že začele gibati navzgor.
Analitiki investicijske banke Goldman Sachs svarijo, da bi lahko popolna blokada ožine dvignila ceno nafte prek 100 ameriških dolarjev za sod, kar bi po ocenah Mednarodnega denarnega sklada povzročilo dodatno inflacijo v razvitih državah. Vsaka 10-odstotna rast cen nafte naj bi inflacijo povečala za 0,4 odstotne točke.
Kljub resnim napovedim mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi zaprtje Hormuške ožine predstavljalo izjemno tvegan manever, ki bi lahko vodil v konflikt tudi z gospodarskimi zaveznicami Irana, kot so Kitajska, Katar in Združeni arabski emirati.
Nevarnost širitve konflikta
Vse večja napetost med ZDA in Iranom ter vključevanje Izraela v izmenjavo ognja še dodatno obremenjuje razmere na Bližnjem vzhodu. V regiji že potekajo oboroženi spopadi, zlasti v Gazi in Libanonu, obenem pa so posledice destabilizacije še posebej občutne zaradi decembrskega padca sirskega režima.
Ameriški general Dan Caine je operacijo poimenoval »Polnoč« in jo označil za odločilen korak v preprečevanju nadaljnjih groženj z iranske strani. Po njegovih besedah so ameriške sile v visoki pripravljenosti, če bi Iran izvedel nadaljnje povračilne ukrepe.
Medtem pa v Iranu zagotavljajo, da bo država nadaljevala z razvojem svojih znanstvenih in obrambnih zmogljivosti, kljub povzročeni škodi in pritiski s strani ZDA.
Ana Koren
Foto: Pixabay/geralt (fotografija je simbolna)]
