Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v sredo izdal odredbo o prekinitvi sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), potem ko je iranski parlament sprejel zakon, ki zahteva konec sodelovanja z nadzornim organom Združenih narodov. Ukrep sledi nedavnim zračnim napadom na iranske jedrske objekte, za katere Teheran obtožuje ZDA in Izrael.
Zakon o prekinitvi sodelovanja z IAEA je iranski parlament sprejel pretekli teden, zanj pa so po navedbah državnih medijev glasovali vsi navzoči poslanci. Podporo ukrepu je izrazil tudi svet varuhov, ki skrbi za skladnost zakonodaje z ustavo in islamskim pravom.
Izvajanje nove zakonodaje naj bi nadzoroval vrhovni svet za nacionalno varnost. Čeprav ta o ukrepu javno še ni podal izjave, naj bi predsednik Pezeshkian kot njegov vodja izdal ustrezno odredbo, ki kaže na začetek uresničevanja zakona. Ob tem za zdaj ostaja nejasno, kako celovita bo prekinitev sodelovanja z IAEA.
Do zaostritve je prišlo po tem, ko so ZDA in Izrael 22. junija izvedle skupne napade na tri ključne iranske jedrske lokacije – Fordow, Natanz in Isfahan. Po besedah nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so bili objekti “popolnoma uničeni”, s čimer naj bi bil iranski jedrski program zamaknjen “za desetletja”.
Vodja ameriške obveščevalne agencije CIA je medtem izjavil, da so napadi resno prizadeli iransko jedrsko infrastrukturo. Iranske oblasti za zdaj obsega škode javno niso komentirale, a odločitev o prekinitvi sodelovanja z IAEA nakazuje na resnost situacije in morebitno spremembo jedrske politike države.
Sporni jedrski program in nadzor IAEA
Iran od leta 2015 zavezuje jedrski sporazum z več svetovnimi silami, ki mu dovoljuje obogatitev urana do 3,67 odstotka, kar je zadostno za civilne namene, a precej pod 90-odstotno stopnjo, ki je potrebna za izdelavo jedrskega orožja. V zameno za omejitve programa so bile odpravljene določene sankcije, nad izvajanjem pa je bdela IAEA z dodatnimi inšpekcijami.
Leta 2018 se je ZDA iz sporazuma enostransko umaknila, kar je sprožilo napetosti v regiji. Po navedbah IAEA in zahodnih obveščevalnih služb je Iran začel bogatiti uran do 60 %, kar je tehnično le korak do orožja. V Teheranu zatrjujejo, da jedrski program ostaja miroljuben, vendar nadzorniki ZN opozarjajo na manjkajoč nadzor in dvome glede dejanske usmeritve programa.
Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je v intervjuju za ameriško televizijo CBS dejal, da bi Iran lahko znova povečal bogatenje urana v razmeroma kratkem času. Po njegovih besedah bi lahko v nekaj mesecih ponovno vzpostavili delovanje centrifug in začeli proizvajati visoko obogateni uran.
“Zmogljivosti obstajajo. Ne moremo reči, da je vse izginilo,” je dejal Grossi in opozoril, da so razmere skrb vzbujajoče, zlasti v luči prekinitve sodelovanja z agencijo.
Donald Trump je medtem v nedeljskem intervjuju dejal, da bi bile ZDA pripravljene razmisliti o odpravi sankcij proti Iranu, če bi ta pokazal pripravljenost na miroljubno rešitev. Po njegovih besedah bi lahko do omilitve sankcij prišlo, če bi Teheran dokazal, da “ne bo več povzročal škode”.
Kot je pojasnil, je med pogajanji zavrnil iransko zahtevo za nadaljnje bogatenje urana in dodal, da Iran ne sme priti do jedrskega orožja: “Od tega so bili oddaljeni le nekaj tednov,” je dejal Trump in tako upravičil vojaško posredovanje.
Foto: Pixabay
