Na Bližnjem vzhodu se konflikt med Izraelom in Iranom, potem ko je Teheran izvedel obsežen raketni napad na izraelsko ozemlje, Tel Aviv pa odgovoril s silovitimi letalskimi napadi na cilje v osrčju Irana zaostruje. Dramatični dogodki, ki potekajo že več dni, so sprožili globalno zaskrbljenost, medtem ko se svetovna diplomacija trudi zajeziti širjenje konflikta. V ospredje stopajo tudi ZDA, ki vse bolj aktivno spremljajo situacijo in ne izključujejo neposredne vpletenosti.
Napetosti so dosegle novo raven, ko je izraelska vojska (IDF) potrdila, da izvaja napade na več strateških ciljev v Teheranu in okolici. Tik pred začetkom napadov je IDF na družbenih omrežjih v perzijščini pozval prebivalce določenih okrožij iranske prestolnice, naj se nemudoma evakuirajo zaradi »grozečih napadov na vojaško infrastrukturo v njihovi bližini«. Vzporedno so iranski mediji poročali o eksplozijah tudi v mestu Karaj, zahodno od Teherana.
Iran je pred tem izstrelil val raket proti izraelskemu ozemlju, med katerimi naj bi bile tudi rakete tipa Kheiber-Shakan in domnevno hiperzvočna raketa Fattah-1. Iranske oblasti so napad označile kot »odgovor na sionistično agresijo«. Izraelska obramba je večino izstrelkov prestregla z obrambnim sistemom Železna kupola, a posnetki iz Tel Aviva kažejo, da so nekatere rakete dosegle cilje.
Po poročanju izraelskih virov naj bi bila med žrtvami tudi visoka vojaška osebja. IDF je sporočil, da je bil v enem od napadov ubit general Ali Shadmani, domnevno načelnik generalštaba iranskih oboroženih sil.
Ajatola Hamenej prenesel pooblastila, Trump: “Vem, kje je”
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnih objavah na omrežju X napovedal, da se “bitka začenja” in zatrdil, da Iran »nikoli ne bo priznal sionističnega režima«. Po poročanju iranskih medijev je Hamenej prenehal aktivno voditi vrhovno poveljstvo in pooblastila prenesel na vodstvo Revolucionarne garde, kar bi lahko nakazovalo nadaljnjo militarizacijo odziva Irana.
Na drugi strani Atlantika je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da ZDA natančno vedo, kje se Hamenej nahaja, a da za zdaj »ne bodo ukrepale proti njemu«. Dodal je tudi, da imajo ameriške sile popoln nadzor nad iranskim zračnim prostorom, kar potrjuje tudi aktivacija ameriških lovcev F-35, ki so po poročanju iz Anglije vzleteli z baze RAF Lakenheath proti Bližnjemu vzhodu.
Ob tem je Trump javno pozval vse ameriške državljane, naj takoj zapustijo Teheran. Ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu je zaradi razmer zaprto, prav tako so zaprte konzularne storitve v Tel Avivu. Uradniki so prejeli navodila, naj ostanejo v svojih domovih ali v neposredni bližini.
Eksplozije, evakuacije in vojne napovedi
Po navedbah poluradne iranske tiskovne agencije Mehr je Iran izstrelil še dodatne rakete proti izraelskemu ozemlju. Čeprav so izraelski obrambni sistemi večino izstrelkov prestregli, so bili prebivalci Tel Aviva ponovno pozvani k evakuaciji določenih predelov mesta. Iranska revolucionarna garda je medtem izdala ukaz za evakuacijo določenih sosesk v Izraelu, kar dodatno zaostruje razmere.
V Teheranu in bližini iranske državne televizije so bili slišani novi močnejši detonacijski zvoki. Iran je vzpostavil zračno obrambo nad prestolnico, poročajo domači mediji, medtem ko opozicijski politiki in generali opozarjajo, da “pravi odgovor” na izraelsko ofenzivo šele prihaja.
Izraelska stran medtem trdi, da je uničila več raketnih sistemov in skladišč v notranjosti Irana z uporabo vsaj šestdesetih bojnih letal. Poleg tega krožijo informacije, da naj bi bila uničena tudi vojaška komunikacijska infrastruktura in radarski sistemi Revolucionarne garde v provinci Lorestan. Iranski poslanec je v izjavi za javnost povedal, da je bilo tam ubitih najmanj 21 ljudi in pri tem obtožil Izrael uporabe “vohunov in saboterjev”.
Donald Trump se, kot kaže, še ni odločil, kakšno vlogo bodo ZDA odigrale v tem zaostrovanju. Medtem ko del njegove administracije pritiska za skupno ofenzivo z Izraelom, drugi pozivajo k diplomatski rešitvi. Senator JD Vance je dejal, da bi lahko Trump razmislil o neposrednem ukrepanju za zaustavitev iranskega jedrskega programa, vendar konkretnih odločitev še ni.
Ob robu vrha G7 je Trump izjavil, da si želi »resničnega konca – ne premirja, temveč popolnega zaključka konflikta ali popolnega umika.« Ta izjava je sprožila val ugibanj, ali si Trump dejansko prizadeva za omejeno vojaško posredovanje kot obliko pritiska za nova pogajanja z Iranom.
V diplomatskih krogih se vse bolj pojavlja vprašanje, ali bo ameriška administracija pod njegovim vodstvom še enkrat uveljavila doktrino “maksimalnega pritiska”, ki bi Iran prisilila k novi pogodbi, ali pa bo to začetek novega dolgotrajnega vojaškega konflikta v regiji.
Ana Koren
Foto: Pixabay/ robertwaghorn/fotografija je simbolna
