Konec februarja 2025 sem objavil 226. blog z naslovom »Fursov napad na ograje in denarnice državljanov«, katerega lahko preberete TUKAJ, takrat se je Furs odločil, da so ograje, ki so postavljene okoli stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po splošni 22,0 % stopnji DDV in ne po znižani 9,5 % stopnji DDV, kot je to bilo vsa leta, kot je to vsa leta trdil tudi sam Furs in kot so to vsa leta obračunavali tisti, ki so te ograje izdelali in montirali.
Po objavi mojega bloga je Furs priznal, da je bilo njegovo postopanje napačno in je pritrdil mojemu stališču, da so ograje, ki so postavljene okrog stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčen po znižani 9,5 % stopnji.
Upal sem, da se tovrstna zgodba ne bo več ponovila, toda ni bilo potrebno čakati dolgo. Sedaj se je Furs, z identično formulo, spravil na mizarje in »vgradne omare«. Ne vem kdo se je na Fursu odločil, da po 27-tih letih od uvedbe davka na dodano vrednost prične z davčnimi pregledi tistih, ki izdelujejo in vgrajujejo vgradne omare. Tako jim sedaj Furs izdaja zapisnike, pa tudi že prve odločbe, s katerimi jim odmeri razliko DDV med znižano 9,5 % stopnjo in splošno 22,0 % stopnjo. Pri nekaterih davčnih zavezancih tudi krepko čez 200.000,00 evrov. Dejstvo je, da vsi proizvajalci vgradnih omar, ki jih tudi vgradijo, teh naj bi bilo več kot 300, obračunavajo DDV po nižji 9,5 % stopnji.
Verjamem, da imamo v proračunu dve milijardi minusa in da je potrebno izplačati na brzino sprejet zimski regres, toda to ne more biti razlog, da se ustrahujejo mizarji, od katerih mnogi komaj preživijo in ne vedo, kje bodo sploh dobili denar za izplačilo zimskega regresa, kaj šele za plačilo razlike DDV.
Furs trdi, da izdelave in montaže vgradnega pohištva, po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD), ni mogoče uvrstiti v področje dejavnosti gradbeništva in so zaradi tega mizarji dolžni obračunati DDV po splošni 22,0 % stopnji.
Standardna klasifikacija
Glede na to, da je za tolmačenje Standardne klasifikacije dejavnosti pristojen Statistični urad Republike Slovenije (Surs), smo iz našega podjetja na Surs naslovil vprašanja in smo jih zaprosil za odgovor. Konec septembra smo od Surs-a prejeli odgovor, v katerem je Surs zapisal:
- da se izdelava pohištva, vključno z vgradnimi omarami in garderobnimi sobami, razvršča v dejavnost SKD 31.000 proizvodnja pohištva,
- da se montaža vgradnih omar, ki so po meri izdelane in trajno pritrjene na stene, tla ali strop, razvršča v dejavnost SKD 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva (vključno z vgradnimi omarami, kuhinjami, stopnicami ipd.).
Pomembno je, da smo v naših vprašanjih izpostavili predvsem problematiko kombinacij v gradbeništvu. Tako je drugi del naših vprašanj glasil:
»V zvezi s tem nas zanima, oziroma prosim za nedvoumni odgovor na naslednje vprašanje:
Ali se po vašem mnenju proizvodnja vgradnega pohištva uvršča v šifro dejavnosti 31.0 (22,0 % DDV) le v primeru, če se to vgradno pohištvo (sestavni deli) kupi posebej in ga vgradi oseba (pravna ali fizična), ki ga ni izdelala, ali to velja tudi v primeru, ko ga vgradi oseba, ki ga je izdelala.
Menimo, da med tema dvema primeroma obstaja bistvena razlika, saj v kolikor vgradno pohištvo izdela ista pravna ali fizična oseba, ki ga tudi vgradi, menimo da v tem primeru gre za enovito gradbeno storitev, od katere se po našem mnenju plača DDV po stopnji 9,5 %, seveda v kolikor gre za stanovanjsko hišo, ki ima manj kot 250 m2 površine. Menimo, da te storitve ne moremo deliti na dve različni fazi (izdelava vgradne omare in vgradnja vgradne omare), ki sta nato različno obdavčeni.
Podobno je z montažo/vgradnjo parketa v stanovanjski hiši. Sama izdelava in prodaja parketa je obdavčena po stopnji 22 %, ko pa parket kupi ali izdela gradbeno podjetje in ga montira v stanovanjsko hišo, potem je celoten posel (nakup in montaža parketa) obdavčen po nižji 9,5 % stopnji DDV.
Omenili bomo še en primer in to streho stanovanjske hiše. Izdelava in montaža strehe je obdavčena po stopnji 9,5 %, saj je sestavni del stanovanjske hiše in gre za enovito storitev. Pri montaži strehe ne razmišljamo o tem, da se z 22,0 % DDV obdavči nakup strešne lesene konstrukcije strehe in strešne kritine ter posebej montaža strešne lesene konstrukcije in kritine. Vsi razumemo, da v primeru strehe gre za eno storitev, to je postavitev strehe na stanovanjsko hišo.
Menimo, da je pri vgradnih omarah bistveno, da jih izdela ista pravna/fizična oseba, ki jih tudi montira. Montaža se izvede na samem objektu, pri montaži se izvajajo tudi gradbena dela kot so brušenje stena, tal ali stropa, odstranjevanje izboklin na objektu, vgradne omare se privijejo v tla, steno in strop, niso samostoječe kot pohištvene omare.«
Na ta del vprašanj je Surs odgovoril:
»Z vidika klasifikacije SKD 2025 se v primeru, ko isti izvajalec izdela in montira vgradne omare, dejavnost še vedno razvršča v dve ločeni šifri: 31.000 Proizvodnja pohištva in 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva.
Za namene DDV pa se lahko takšna kombinirana storitev obravnava kot enovita gradbena storitev, kar lahko vpliva na uporabo znižane stopnje DDV (9,5 %). Odločitev o tem je v pristojnosti davčnega organa in ni predmet klasifikacije dejavnosti.«
Torej, da ponovim, Surs je na naša dodatna vprašanja odgovoril, da se za namene DDV lahko takšna kombinirana storitev obravnava kot enovita gradbena storitev, kar lahko vpliva na uporabo znižane stopnje DDV (9,5 %). Odločitev o tem je v pristojnosti davčnega organa in ni predmet klasifikacije dejavnosti.
Pomeni, da velja identično pravilo kot pri gradnjah stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, gre za stanovanjske hiše, ki imajo manj kot 250 m2 uporabne površine. Surs je v svojem odgovoru zapisal, da lahko govorimo o enoviti gradbeni storitvi, ki je obdavčena po znižani 9,5 % stopnji. Furs pa tega ne sprejme in vztraja na svojem stališču.
Poleg vsega do sedaj navedenega menim, da FURS pri odločanju v davčnih postopkih krši tudi določbe zakona o davčnem postopku in to dve pomembni načeli davčnega postopka. Tako je v prvem odstavku 5. člena ZDavP-2 (načelo materialne resnice) določeno:
»(1) Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju.«
Davčni organ prav tako ni spoštoval načela sorazmernosti, 6. člen ZDavP-2, v katerem je določeno:
»(1) Davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov.
(2) Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov davčni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek ugodnejši, če se s tem doseže namen zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca za davek.«
Na podlagi vsega do sedaj navedenega ne vidim razloga, da bi Furs lahko nadaljeval s tovrstnimi davčnimi pregledi in bilo bi najbolje, da prizna svojo napako, davčnim zavezancem, katerim je že izdal odločbe, te odločbe odpravi in tistim, ki so že plačali davek le-tega vrne. To bi bilo pošteno in seveda pravilno.
Mag. Ivan Simič
Blog je bil prvotno objavljen na spletni strani Simič & partnerji.
[Foto: Simič in partnerji]
