Konflikt med Izraelom in Iranom se zaostruje, saj sta državi v zadnjih dneh izvedli vrsto zračnih in raketnih napadov. Po poročanju tujih virov so izraelski napadi usmerjeni na iranske jedrske in vojaške objekte, medtem ko Iran odgovarja z raketnimi in brezpilotnimi napadi na izraelske cilje. V spopadih je umrlo več deset ljudi, med drugim visoki iranski vojaški poveljniki in civilisti.
Izrael je v petek, 13. junija, sprožil operacijo, imenovano “Rising Lion”, s katero je napadel več iranskih vojaških in jedrskih objektov, vključno z jedrskim kompleksom Natanz. Po navedbah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so napadi zadali “resen udarec” iranskemu jedrskemu programu.
Izraelska vojska je sporočila, da je v napadih uporabila več kot 200 lovcev in brezpilotnih letal, cilji pa so vključevali tudi proizvodne obrate balističnih raket in poveljniške centre.
V napadih so umrli visoki iranski vojaški poveljniki, med drugim načelnik generalštaba oboroženih sil Mohammad Bagheri in poveljnik Revolucionarne garde Hossein Salami.
Iranski povračilni ukrepi
Iran je na izraelske napade odgovoril z več valovi raketnih in brezpilotnih napadov na izraelske cilje, vključno z mesti Tel Aviv in Haifa. Iranska državna televizija poroča, da je v izraelskih napadih na stanovanjski kompleks v Teheranu umrlo okoli 60 ljudi, med njimi 20 otrok.
Iranske revolucionarne garde so zatrdile, da so njihovi napadi ciljali na objekte za proizvodnjo goriva za izraelske lovce. V Izraelu so poročali o vsaj petih smrtnih žrtvah, med drugim družini Khatib v mestu Tamra blizu Haife. Iranske oblasti so po napadih zaprle zračni prostor, prav tako je to storila sosednja Irak.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v soboto v televizijskem nagovoru zatrdil, da se bodo napadi na Iran nadaljevali in stopnjevali. “V bližnji prihodnosti boste videli izraelske lovce nad Teheranom,” je dejal in dodal, da je cilj Izraela uničenje iranskega jedrskega in vojaškega potenciala. Netanjahu je iranski narod pozval, naj se upre “zatiralskemu režimu” vrhovnega voditelja Alija Hameneja.
Pogovori med ZDA in Iranom odpovedani zaradi stopnjevanja konflikta
Načrtovana šesta seja pogovorov med Združenimi državami Amerike in Iranom o iranskem jedrskem programu, ki naj bi potekala v nedeljo v Muscatu, je bila odpovedana. Odločitev je posledica zaostrenega konflikta med Izraelom in Iranom, ki je dosegel novo stopnjo po izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske in vojaške objekte. Po poročanju Reutersa je Oman, ki je posredoval pri pogovorih, odpoved potrdil v soboto.
Izraelski napadi, ki so se začeli v petek, so bili usmerjeni na iranske jedrske objekte, vključno s kompleksom Natanz, ter poveljnike Revolucionarne garde. Med žrtvami je bil tudi Ali Shamkhani, ključni iranski pogajalec in svetovalec vrhovnega voditelja Alija Hameneja, kar je močno prizadelo iransko stran.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da so pogovori v trenutnih okoliščinah “nesmiselni”, dokler se izraelski napadi ne ustavijo. Po navedbah New York Timesa je iranski zunanji minister Ismail Baghaei obtožil ZDA, da so z odobravanjem izraelskih napadov spodkopale diplomatske napore.
Ameriška zaveza k pogovorom
Kljub odpovedi pogovorov so ZDA izrazile zavezanost nadaljevanju diplomatskih prizadevanj. Visoki uradnik administracije predsednika Donalda Trumpa je v soboto dejal, da ostajajo odprti za dialog in upajo, da se bo Iran kmalu vrnil k pogajanjem.
Trump je poudaril, da si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev jedrskega vprašanja. Glavni kamen spotike ostaja iransko obogatitev urana, ki jo ZDA želijo popolnoma ustaviti, medtem ko Iran vztraja pri pravici do civilnega jedrskega programa.
Odpoved pogovorov je še dodatno zaostrila napetosti. Iran je po izraelskih napadih zaprl svoj zračni prostor in zagrozil z nadaljnjimi povračilnimi ukrepi. Hkrati so ZDA začele umikati osebje iz svojih veleposlaništev v Iraku in drugih arabskih državah zaradi iranskih groženj ameriškim oporiščem.
Oman, ki je doslej igral ključno vlogo posrednika, je poudaril, da je diplomacija edina pot do trajnega miru. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, poziva k zadržanosti, saj obstaja strah, da bi se konflikt razširil v širšo regionalno vojno.
Ana Koren
Foto: Pixabay/ArtTower/fotografija je simbolna
