Vse nas lahko resno skrbi. Ne glede, na katero “stran” se postavljate. Dejstvo je, da je jedrsko orožje v rokah vsakega režima, ki podpira terorizem, recept za katastrofo. Ne le za Izrael, temveč za Evropo, za cel svet.
Dogodki 13. junija 2025, ko je Izrael napadel Iran, me niso prav posebej presenetili. So me pa pretresli. Izrael je z operacijo “Vstajajoči lev” (angl. Rising Lion) izvedel zračne napade na iranske jedrske in vojaške objekte. Cilji so bili različni, med drugim tudi center Natanz, kjer Iran bogati uran do 60-odstotne čistosti. Gre za čistost, ki presega civilne potrebe. Napad, ki je onesposobil tudi ključne iranske poveljnike, je bil preventiven ukrep proti grožnji, ki je ne smemo podcenjevati: jedrskemu orožju v rokah nestabilnega režima. To ni ideološko vprašanje. Gre za klic k razumu in k treznemu pogledu na to, kaj pomeni varnost v današnjem svetu.
Izvor iransko – izraelskega spora
Iransko-izraelski spor je star skoraj pol stoletja. Pred iransko revolucijo leta 1979 je Iran vodil šah Mohamed Reza Pahlavi. Promoviral je modernizacijo družbe in zahodnjaštvo, vendar pa je vladal z avtoritarnim režimom. Šahova “Bela revolucija” je res prinesla reforme, a povzročila nezadovoljstvo med kmeti in predvsem duhovščino. Še posebej zaradi kulture, ki je bila pod zahodnim vplivom. Najbolj znan vidik svobode takrat je bil zagotovo povezan z ženskami, ki so imele bistveno več svobode kot po revoluciji.
Po revoluciji leta 1979 pa je oblast prevzel islamski klerik, ajatola Homeini, in vzpostavil teokracijo. Politična opozicija je bila zatrta, ZDA in Izrael sta postala sovražnika, življenje v družbi pa se je bistveno spremenilo za navadne ljudi. Danes ženske nosijo hidžab, javno življenje nadzira moralna policija, vir vsega zla pa sta ZDA in Izrael. Iran je začel podpirati tudi Hezbolah in Hamas, kar je še zaostrilo odnose z Izraelom. Iranski jedrski program je postal vir mednarodnih napetosti. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) ga označuje za zaskrbljujočega. Izrael v tem programu vidi eksistencialno grožnjo. Napad je bil tako odgovor na to grožnjo, hkrati pa tudi opozorilo svetu, da je čakanje na diplomacijo včasih lahko prevelika grožnja.
Čakanje na diplomatske rešitve je včasih lahko prevelika grožnja.
Iranski odzivi in razlika v mentaliteti
Iran je na izraelski napad najprej odgovoril s 100 brezpilotnimi letali, ki so jih Izrael in zavezniki večinoma prestregli. Nato pa so sledile balistične rakete, od katerih jih je nekaj zadelo cilje po Tel Avivu in okolici. Izrael je torej napadel jedrske kapacitete in vrhove vojaške organizacije, Iran pa odgovoril s ploho raket po civilnih ciljih. Si predstavljate, da bi Izrael izvedel nekontroliran napad po civilnih ciljih po Teheranu? Po spalnih naseljih, šolah, vrtcih? Če je z raketo zadel spalnico iranskega generala, bi z lahoto zravnal tudi cele mestne četrti.
Kakorkoli, vse nas lahko resno skrbi. Ne glede, na katero “stran” se postavljate. Dejstvo, da je jedrsko orožje v rokah režima, ki podpira terorizem, samo po sebi predstavlja recept za katastrofo. Ne le za Izrael, temveč za Evropo, za cel svet. V državah, kjer je uničenje zahodne civilizacije nekaj, na kar se pripravlja že otroke, samo mentalni slepec ali plačanec lahko verjame v dobre namere do zahodne civilizacije. Predstavljajte si, da bi Iran to orožje prenesel na Hezbolah, Hamas ali druge skupine. To ni znanstvena fantastika, to je realna grožnja.
Slovenski odzivi
Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta napad obsodila kot eskalacijo konfliktov. Tak odziv sicer lahko razumem kot diplomatsko previdnost, a je preveč površen. Obramboslovka Jelena Juvan je šla na Radiu Slovenija še korak dlje. Izrael je javno obtožila kar hinavščine. Sam naj bi imel jedrsko orožje, drugim jo pa odreka. Je mogoče, da je strokovnjakinja pozabila na dejstvo, da Izrael, če to orožje res ima, z njim ne grozi vsem naokoli? Medtem iranski voditelji odkrito javno govorijo o uničenju druge države.
V Sloveniji, ki je del NATO zavezništva, si res želim več treznega razmisleka in zdrave pameti. Očitno odločevalci ne razumejo najbolje resnosti groženj in samega položaja. Sam podpiram Izraelovo pravico do obrambe, a hkrati seveda pozivam vse strani k dialogu. Strah pred jedrskim orožjem v rokah nestabilnih režimov je upravičen. Vojna nas lahko praktično v trenutku potegne sto let v preteklost. Poglejte samo Ukrajino! Na okupiranih območjih se je življenje v samo v nekaj dneh drastično spremenilo. Na slabše, seveda. To je samo nekaj sto kilometrov od nas! Če mislite, da se to pri nas ne more zgoditi, se preprosto motite. Očitno ste pozabili ali pa se niste niti še rodili, ko je vojaški škorenj nestabilnega režima moril – dobrih 30 let nazaj – tudi na Balkanu. Držim pesti za vse nas.
