Izrael napadel cilje v središču Teherana, tudi zloglasni zapor Evin

ByAna Koren

23. junija, 2025 , , ,
[Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna]

V zadnjih dneh se je konflikt med Izraelom in Iranom močno zaostril, kar potrjujejo številni napadi na strateške tarče v Iranu ter incidenti v sosednjih državah. V iranski prestolnici Teheran je bila ponoči napaden zapor Evin, medtem ko je ameriška vojska sporočila, da so bile poškodovane dostopne poti do iranskega jedrskega objekta Fordo. Vzporedno je bila tarča minometnega napada tudi ameriška baza v Siriji.

Izraelsko obrambno ministrstvo je v uradnem sporočilu potrdilo napad na zapor Evin v severnem Teheranu, ki je že desetletja znan kot kraj, kjer so zaprti številni politični disidenti in nasprotniki oblasti. Po navedbah izraelskih virov naj bi bili napadi usmerjeni proti “državnim represivnim organom in simbolom režima”. Iranska tiskovna agencija Tasnim je medtem potrdila, da je do napada res prišlo, ter dodala, da so nekateri deli stavb poškodovani, razmere pa so po njihovih navedbah pod nadzorom.

Lokalni viri poročajo, da so bili zračni napadi usmerjeni tudi proti stavbi Rdečega polmeseca, tehničnemu objektu državne televizije in radia ter drugim lokacijam v središču prestolnice. V več delih Teherana je po napadih prišlo do izpadov elektrike. Po navedbah elektroenergetskega podjetja Tavanir sta bili prizadeti vsaj dve severni okrožji. Oblasti naj bi si prizadevale za hitro ponovno vzpostavitev oskrbe z električno energijo.

Napad na dostopne poti do obrata Fordo

Po navedbah izraelske vojske je bil izveden tudi natančen napad na poti, ki vodijo do podzemnega obrata za bogatenje urana Fordo, približno 160 kilometrov južno od Teherana. Izrael navaja, da je bil cilj preprečiti dostop do strateške jedrske infrastrukture, ki je sicer zaščitena globoko pod površjem. Iranska stran je potrdila obstoj napadov in dejala, da je “agresor ponovno ciljal na območje Fordo”.

Združene države Amerike so v nedeljo potrdile, da so se vojaško vključile z lastnimi napadi na tri cilje, povezane z iranskim jedrskim programom. Ameriško veleposlaništvo v Katarju je zaradi varnostnih razmer že izdalo opozorilo državljanom ZDA, v katerem jih poziva k previdnosti in naj ostanejo na varnem.

Iranska državna televizija navaja, da je bilo od začetka izraelskih napadov na iransko ozemlje 13. junija ubitih okoli 500 ljudi, ranjenih pa več kot 3000. Uradnih informacij z izraelske strani o številu žrtev ni, izraelska vojska pa navaja, da cilja predvsem na vojaške objekte in infrastrukturo, povezano z režimom.

Orban opozarja na širše posledice za Evropo

Madžarski premier Viktor Orban je v radijskem intervjuju za postajo Kossuth Radio izrazil zaskrbljenost zaradi posledic konflikta. Po njegovem mnenju bi lahko morebitna destabilizacija Irana prinesla tri ključne nevarnosti za Evropo: povečano možnost terorističnih napadov, novo begunsko krizo in dvig cen energentov. Poudaril je, da ima Iran pomembno geopolitično vlogo in nadzoruje ključno pomorsko pot za svetovno trgovino z nafto.

Orban je posebej izpostavil možnost notranje destabilizacije Irana zaradi njegove etnične raznolikosti. Opozoril je, da bi razpad centralne oblasti lahko sprožil nove konflikte na širšem območju, vključno z državami, kot sta Azerbajdžan in Pakistan.

Napad na ameriško oporišče v Siriji

Napetosti se širijo tudi izven iranskega ozemlja. Po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr je bila v sosednji Siriji tarča minometnega napada ameriška baza Qasrak, ki se nahaja v provinci Hasakah. Omenjeno oporišče, opremljeno z najdaljšo vzletno-pristajalno stezo, ki so jo zgradile ameriške sile v Siriji (dolžine približno 1,7 kilometra), ima pomembno vlogo v regionalni logistiki ameriške vojske.

Po navedbah virov arabske tiskovne agencije Al Maalomah je minometna granata zadela območje oporišča v zgodnjih jutranjih urah. Napadalec in izvor granate za zdaj ostajata neznana. Po incidentu so bile ameriške sile nameščene v bazi premeščene v stanje visoke pripravljenosti. V zrak so se dvignili helikopterji, enote na terenu pa so izvedle obsežno iskalno akcijo.

Ana Koren

Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna