Izrael napovedal omejeno humanitarno pomoč za Gazo
Izrael je v nedeljo, 18. maja 2025, napovedal, da bo po skoraj trimesečnem embargu dovolil vstop omejene količine humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa je začel obsežno kopensko operacijo na severu in jugu tega območja.
Odločitev prihaja v času, ko se mednarodni pritiski na Izrael zaradi humanitarne krize v Gazi stopnjujejo, obenem pa se nadaljujejo pogajanja o premirju s Hamasom. Po poročanju BBC je poteza Izraela odziv na opozorila humanitarnih organizacij o grozeči lakoti med 2,1 milijona prebivalcev Gaze.
Obsežna vojaška operacija in njeni cilji
Izraelska vojska je v nedeljo začela operacijo, imenovano “Gideonovi vozovi”, ki vključuje obsežne kopenske in zračne napade na območju Gaze. Po navedbah izraelskih oblasti je cilj operacije pritisk na Hamas, da bi izpustil preostale talce in se dokončno predal.
Po podatkih izraelske vojske so od marca, ko se je zlomilo dvomesečno premirje, izvedli obsežne operacije, ki so po podatkih lokalnih oblasti v Gazi terjale več kot 2400 življenj. Nedavni zračni napadi, ki so se začeli v četrtek, so po poročanju zdravstvenih oblasti v Gazi ubili najmanj 135 ljudi, med drugim tudi v begunskih taboriščih in bolnišnicah. Zadnja delujoča bolnišnica na severu Gaze je prenehala delovati zaradi pomanjkanja goriva in zdravil.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da bo vojska nadzorovala distribucijo pomoči, da ta ne bi prišla v roke Hamasa. Po poročanju New York Timesa je Izrael že zasedel približno tretjino ozemlja Gaze, kjer so vzpostavljeni varnostni pasovi in opazovalni stolpi. Nova ofenziva naj bi vključevala premik prebivalstva proti jugu, kar je sprožilo kritike mednarodnih organizacij, ki opozarjajo na možnost prisilnega razseljevanja.
Humanitarna kriza in mednarodni odzivi
Desettedenska blokada Gaze, ki je preprečila vstop hrane, goriva in zdravil, je povzročila hudo humanitarno krizo. Humanitarne organizacije, vključno z Združenimi narodi, opozarjajo, da prebivalstvu grozi lakota, saj so zaloge hrane skoraj izčrpane, dobrodelne kuhinje pa zapirajo svoja vrata.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je pozval k takojšnjemu in neoviranemu nadaljevanju pomoči, medtem ko je generalni sekretar ZN Antonio Guterres izrazil zaskrbljenost zaradi širitve ofenzive.
Izraelski načrt za distribucijo pomoči, ki ga podpira tudi ZDA, predvideva vzpostavitev “varnih središč” za razdeljevanje hrane, a humanitarne organizacije so to zavrnile kot poskus nadzora nad življenjsko pomembnimi potrebščinami. Po mnenju ZN bi takšen načrt lahko vodil v nadaljnje razseljevanje prebivalstva in kršil mednarodno pravo.
Pogajanja o premirju in spori znotraj Izraela
Vzporedno z vojaško operacijo potekajo posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom v Dohi. Hamas je po poročanju BBC predlagal izpustitev od sedem do devet talcev v zameno za 60-dnevno premirje in izpustitev 300 palestinskih zapornikov. Vendar pa izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir nasprotuje kakršni koli pomoči Gazi, saj meni, da bi ta koristila Hamasu.
Tudi znotraj izraelske vlade so mnenja deljena, saj nekateri vojaški uradniki opozarjajo, da bi nadaljevanje blokade lahko ogrozilo talce in poslabšalo mednarodni položaj Izraela.
Mednarodna skupnost, vključno z ZDA, ki ostajajo ključni zaveznik Izraela, poziva k rešitvi humanitarne krize. Predsednik Donald Trump je izjavil, da bo ZDA poskrbela za situacijo v Gazi. Humanitarne organizacije pa vztrajajo pri takojšnjem prenehanju blokade in svobodnem dostopu do pomoči.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikimedia/enote tiskovnega predstavnika IDF/fotografija je simbolna
