Izrael odobril načrt za širitev vojaške operacije v Gazi
Izraelski varnostni kabinet je soglasno odobril načrt za širitev vojaških operacij v Gazi, s ciljem vzpostavitve “trajne prisotnosti” na ozemlju, so sporočili izraelski uradniki. Odločitev, objavljena v ponedeljek, pomeni pomemben premik od prejšnjih taktik, ki so temeljile na napadih, k strategiji, osredotočeni na dolgotrajno vojaško prisotnost in nadzor nad ozemljem, kar vzbuja zaskrbljenost glede humanitarnega vpliva in možnosti za premirje.
Načrt, ki so ga viri, seznanjeni z razpravami opisali, vključuje mobilizacijo več deset tisoč rezervistov za okrepitev operacij proti Hamasu, palestinski militantni skupini, ki nadzoruje Gazo. Izraelski vojaški uradniki trdijo, da je namen eskalacije prisiliti Hamas, da izpusti preostalih 59 talcev – od katerih naj bi bilo 24 živih –, ki so bili ujeti med napadom na Izrael oktobra 2023. Ofenziva bo usmerjena tudi na infrastrukturo Hamasa, vojska pa je po besedah načelnika vojske Eyala Zamirja obljubila, da bo “uničila vso infrastrukturo nad in pod zemljo”.
Odkar je sredi marca propadlo krhko dvomesečno premirje, je Izrael okrepil svoj nadzor nad Gazo, okrepil kilometrske “varnostne pasove” vzdolž meja ozemlja in razširil nadzor nad deli severa in juga. Najnovejša strategija vključuje zaseg dodatnih območij, premier Benjamin Netanjahu pa poudarja nadaljnjo širitev nadzora nad Gazo. Operacija naj bi bila odložena do obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v regiji naslednji teden.
Objava je naletela na ostre kritike
Humanitarne organizacije, vključno z Rdečim križem, opozarjajo, da se prebivalstvo Gaze sooča z “vsakodnevnim bojem za preživetje” med trimesečno blokado hrane, goriva in medicinskih potrebščin, ki se je začela marca. Združeni narodi poročajo, da je 70 odstotkov Gaze zdaj pod evakuacijo ali označenih kot “območja prepovedi”, kjer grozi lakota. Kritiki trdijo, da ofenziva ogroža talce in poslabšuje humanitarno krizo, saj je bilo po podatkih ministrstva za zdravje Gaze od marca ubitih več kot 2400 Palestincev in 6400 ranjenih.
Hamas je izraelski načrt obsodil kot “politično izsiljevanje” in ga obtožil, da je povzročil “humanitarno katastrofo”. V Tel Avivu so medtem tisoči Izraelcev protestirali in pozvali vlado, naj da prednost pogajanjem o talcih pred eskalacijo. “Izrael tvega, da se bo pogreznil v blato Gaze,” so zapisale družine talcev v izjavi, kar odraža vse večje domače nelagodje.
Mednarodne humanitarne skupine so prav tako opozorile na nov izraelski okvir za dostavo pomoči, ki vključuje usmerjanje prebivalstva Gaze na jug, da bi preprečili, da bi zaloge dosegle Hamas. Kritiki pravijo, da ta pristop krši humanitarna načela in bi lahko privedel do nasilja na distribucijskih mestih.
V tem kontekstu se medtem mednarodna skupnost sooča z novimi izzivi pri posredovanju pri doseganju premirja. Do eskalacije prihaja sredi zaostrenih regionalnih napetosti. V nedeljo je raketa, ki so jo izstrelili jemenski uporniški Hutiji, prekinila zračni promet na izraelskem letališču Ben Gurion, kar je poudarilo širšo dinamiko konflikta. Odnose s Kairom je zaostril tudi izraelski nadzor nad Filadelfijskim koridorjem vzdolž meje Gaze z Egiptom od maja 2024. Egipt Izrael obtožuje kršitve mirovne pogodbe iz leta 1979.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikimedia/enote tiskovnega predstavnika IDF/fotografija je simbolna
