Izreden vzpon desnice pred evropskimi volitvami
Po mnenju thinktanka Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) bi lahko na evropskih volitvah, ki bodo potekale od 6. do 9. junija prevladali tako imenovani evroskeptiki. Po njihovi analizi naj bi bili v devetih državah EU, vključno z Avstrijo, Belgijo, Francijo in Nizozemsko, vodilni v anketah. V drugih devetih državah pa bi zasedli drugo ali tretje mesto.
Študija ugotavlja, da bi lahko vzpon desnice koaliciji krščanskih demokratov, konservativcev in desnice omogočil, da prvič sestavi večino in usmerja politiko EU. Nova koalicija bi najverjetneje nasprotovala ambicioznim ukrepom EU za boj proti podnebnim spremembam in ovirala zeleni prehod bloka, je izpostavljeno v poročilu.
Poleg tega bi se lahko sposobnost Evropske komisije in Sveta EU za sprejemanje zunanjepolitičnih odločitev, kot je podpora Ukrajini, zmanjšala. “Nacionalna razprava” bi se namreč po volitvah usmerila v bolj “evroskeptične” poglede.
Protesti
Analiza prihaja ob času, kot meni think tank, poskušajo desne stranke izkoristiti nezadovoljstvo kmetov in ribičev. Omenjeni so razočarani nad bremenom zelenih politik in aktivno protestirajo na ulicah Nemčije, Francije in Romunije.
Kljub množični udeležbi na protestih proti desnici v Nemčiji, največji državi članici EU, se pričakuje porast desnice. Poročila kažejo, da so se predstavniki glavne desne politične sile v državi, Alternativa za Nemčijo (AfD), srečali s pripadniki skrajne desnice, kjer naj bi razpravljali o možnih množičnih deportacijah ljudi tujega porekla. Dr. Kevin Cunningham, soavtor poročila ECFR, je poudaril, da bi imeli protiprotesti proti desnici verjetno minimalen vpliv na glasovanje, saj bi lahko samo še bolj poudarili pomembnost tega vprašanja in razpon mnenj ljudi glede AfD.
Priložnost za sredino
Predsednica Evropskega parlamenta Roberte Metsola je sicer optimistična glede možnosti, da bi lahko glavne stranke preprečile vzpon desnice. Avtorji poročila poudarjajo, da bi morale te ugotovitve služiti kot budilka za sredinske politične sile. Profesor Simon Hix, drugi avtor poročila, meni, da bi morale stranke prevladujočega političnega toka prisluhniti volivcem. Njihove kampanje pa bi morale dati ljudem razlog za optimizem.
Identiteta in demokracija (ID), desna skupina v parlamentu, naj bi s podporo Nacionalnega združenja Marine Le Pen v Franciji, nemške AfD in zmago strank za svobodo Geerta Wilderja na nizozemskih volitvah, na volitvah osvojila impresivnih 40 sedežev. Evropski konservativci in reformisti, med katerimi so španski Vox, italijanski Brothers of Italy ter poljski Zakon in pravičnost, naj bi prejeli 18 sedežev.
Na drugem koncu političnega spektra naj bi levica, vključno s komunističnimi in evroskeptičnimi skupinami, pridobila skromnih 6 sedežev.
Kljub temu, da bi Evropska ljudska stranka (EPP) ostala največja skupina v parlamentu, bi vse glavne stranke na sredini lahko doživele upad podpore. EPP naj bi izgubila 5 sedežev. Levosredinski socialisti in demokrati (S&D) pa bi bili krajši za 10 sedežev. Liberalna skupina Prenovimo Evropo pa bi izgubila 15 sedežev in padla na četrto mesto.
Lahko bi osvojili četrtino parlamenta
Če se desna stranka Fidesz Viktorja Orbána odloči za pridružitev ECR, bi lahko ti najbolj desno usmerjeni skupini sestavili več kot četrtino parlamenta. Skupaj bi namreč osvojili več sedežev kot katere koli od mainstream skupin. Analitiki opozarjajo, da bi takšna koalicija lahko “ogrozila” zeleni prehod EU in postavila pod vprašaj pomembne okoljske zakone, kot je zakon o obnovi narave, sprejet julija lani.
Poročilo tudi opozarja na omejeno zmožnost parlamenta, da oblikuje zunanjo politiko EU. Volilni rezultat bi lahko oblikoval nacionalno razpravo in vplival na podporo zunanjepolitičnim odločitvam, vključno s finančno in vojaško podporo Ukrajini. Proruske stranke imajo tudi močno prisotnost v naslednjem parlamentu, kar lahko vpliva na dinamiko v zvezi s politiko EU.
