S koncem maja se je iztekla med pandemijo uvedena možnost kratkotrajne bolniške odsotnosti do treh dni brez potrdila zdravnika. V zdravstvenih domovih so bili zadovoljni, na ZZZS-ju pa opozarjajo, da bi bilo treba spremembe urediti sistemsko.

Pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika je začasno uvedel zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in odpravo posledic covida-19. Vlada Janeza Janše jo je podaljšala do 31. maja.

V letu 2020 je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kratkotrajno bolniško odsotnost uporabilo 5433 različnih zavarovancev. Takšna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 2,64 dneva. V letu 2021 je to pravico v povprečnem trajanju 2,5 dneva uporabilo 21.600 različnih zaposlenih. ZZZS ima za letos zbrane podatke do 31. marca in ti kažejo, da je do takrat to možnost izkoristilo 11.450 zaposlenih.

Strošek kratkotrajnega bolniškega dopusta ni obremenil delodajalcev. Poravnal se je neposredno iz proračuna. V letu 2020 se je iz proračuna za to namenilo 1.042.154 evrov, v letu 2021 pa 3.795.819 evrov.

Prihranili najmanj dva obiska pri zdravniku

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje so izračunali tudi, da za zdravstveno blagajno in za družinske zdravnike takšen ukrep prinaša prihranek najmanj dveh, praviloma kratkih, obiskov pri zdravniku.  Za leto 2021 to pomeni dva obiska 21.600 zavarovancev manj. Bolniki so pri družinskih zdravnikih v letu 2021 skupaj opravili 11 milijonov obiskov. V to število so všteti tudi posveti na daljavo.

Delodajalci niso navdušeni

Če bi si v primarnem zdravstvu takšno ureditev želeli še naprej, pa v Združenju delodajalcev Slovenije pravijo, da gre za zmanjšanja birokracije v zdravstvu. Ta naj bi imela pri delodajalcih nasprotni učinek saj je administrativno breme delodajalcev z urejanjem teh odsotnosti večje.

ZZZS: Ureditev mora biti sistemska

V strokovni službi ZZZS-ja opozarjajo, da je takšna ureditev, po kateri se kratkotrajna odsotnost z dela prelaga v breme državnega proračuna, nesistemska ter tudi mednarodno primerjalno odstopajoča. Po njihovih besedah sta v tujini uveljavljena predvsem dva koncepta, in sicer odsotnost v breme delodajalca ali t. i. čakalni dnevi, ki pa bremenijo delavca, ki za ta čas ne dobi nadomestila.

 “Zato bi nova sistemska ureditev terjala razmislek in seveda soglasje socialnih partnerjev. ZZZS pa je sicer naklonjen ukrepom, ki razbremenjujejo izvajalce zdravstvenih storitev, še posebej na primarni ravni, ter ki lajšajo zavarovanim osebam dostop do pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«

ZZZS

Vir: MMC RTV Slovenija

Foto: Pexels

By A.K.

Komentar: