Jajca in svoboda govora
V preteklih dneh so neznanci pojem – svoboda govora – razumeli precej po svoje in v mojo hišo zmetali jajca. Da, jajca. Na prvi pogled smešno, vendar hkrati tudi žalostno. Še posebej v času, ko je vse pokrito s kamerami. Kdor me pozna, ve, da to ne bo minilo brez posledic za storilce. A pustimo osebno noto. Kot politični komentator sem namreč pogosto tarča kritik, omalovaževanja in diskreditacij. Ne strinjam se slepo z vsem, kar počne trenutna oblast in za povrh so moji pogledi na delovanje družbe ideološko še nekoliko desno od sredine.
Pa vendar, ali to kaj spremeni dejstvo, da imam enako pravico do izražanja kot vsak drug državljan? Mar Slovenija ni enako moja kot je vaša in od ostalih dveh milijonov državljanov? Imajo do menja več pravice golobisti kot janšisti, komunisti kot demokrati, ženske od moških? Imajo od vas več pravic moški nogometni funkcionarji ali ženske “OnaVe”, kjer je danes ena predsednica, druga bo vsak čas evropska komisarka, tretja je bila ministrica itd.? Njim slovenska družba bolj pripada kot meni ali vam?
Je svoboda govora pravica le za izbrane?
Svoboda govora ni privilegij. Je osnovna pravica, na kateri temelji vsaka demokratična družba. Čeprav naj bi imeli vsi pravico do izražanja svojih mnenj, opažam, da se v Sloveniji vse bolj dopušča in celo spodbuja le tiste glasove, ki so naklonjeni levi oblasti. Ste že kdaj pomislili, da npr. na RTV Slovenija oddaje o politiki v družbi vodijo in komentirajo eni in isti ljudje zadnjih 20 let? To je pomembno zato, ker gre za javni medij, ne zasebno lastnino. Kakorkoli, mene ni med temi komentatorji. Kljub temu, da vsako mojo nedeljsko kolumno redno prebere najmanj 25 tisoč bralcev, podobno tudi pogleda oddajo Direktno dvakrat tedensko na GeaTV, Youtube in TikToku skupaj po cca 30+ tisoč ljudi. Včasih gredo številke tudi do 100k, odvisno pač od teme. Ker gre za svobodno izbiro in ne prisiljeno plačevanje in posiljevanje z “verodostojnostjo”, je na dlani sklep, da so moji komentarji še kako opaženi v javnosti in očitno tudi dovolj zanimivi in aktualni, da se ljudje vračajo.
“Zdaj je svoboda. V svobodi nikoli ne veš kaj lahko in kaj ne.” [Iz filma Moj ata, socialistični kulak]
Po izvolitvi Roberta Goloba leta 2022 so nekateri, predvsem pa sam Robert Golob, obljubljali »čiščenje janšistov«. To ima več kot očitno realne posledice za vse nas, ki javno delimo svoja mnenja glede urejanja družbe (tj. politike) in nismo svobodnjaki oz. golobisti. Takšni incidenti, kot se je pripetil meni, so seveda neprijetni. Vendar me ob tem bolj skrbi, kaj se dogaja z našo družbo, v kakšni družbi bodo živeli naši otroci in kakšno sporočilo z vsesplošno javno ne-obsodbo(!) s tem pošiljamo med njih.
Svoboda govora ni privilegij, temveč osnovna pravica, na kateri temelji vsaka demokratična družba.
Napad na moje domovanje je simptom širšega problema. V Sloveniji smo vzpostavili okolje, kjer je kritika oblasti nezaželena, če ne celo prepovedana. Če bi bil na drugi strani političnega spektra, verjamem, da bi osrednji mediji (beri: tisti s patronatom vladajoče politike in posredno državnim financiranjem) napad obsodili glasno in enotno. Vendar v tem primeru nismo slišali praktično nobenih odzivov izven omrežja X, z izjemo medijske hiše Nova24. Namesto, da bi novinarska srenja incident prepoznala kot napad na svobodo govora, smo ga kot družba preprosto odmislili. To pa je res nevarno, zelo nevarno. Tako se spodbuja občutek, da so napadi na nekatere posameznike sprejemljivi, če se njihovi pogledi ne skladajo z idejami oblasti.
Kam nas pelje politika »čiščenja«?
Kako kratke pameti moraš biti, da se ne zavedaš posledic svojih javnih eskapad o “čiščenju janšistov”? Naravnost tragično je, da takšnim ljudem prepustimo upravljanje z državo. Kot bi pedofilu dali čuvati otroka. Politika, ki javno obljublja, da bo »očistila« družbo političnih nasprotnikov, s tem daje legitimiteto “navadnim” ljudem, da se lotijo ustrahovanja in napadov na tiste, ki mislijo drugače. Gre za definicijo totalitarizma. Gre za družbeni sistem, ki ne trpi drugače mislečih.
Metanje jajc na mojo hišo ni naključje. Srečujete v življenju veliko ljudi, ki hodijo naokoli z jajci, ki jih spotoma mečejo ljudem v hiše? Seveda ne. Gre za pričakovano posledico takšnega hujskaštva. Vzpostavili smo družbo, kjer posamezniki verjamejo, da imajo pravico utišati tiste, ki se z njimi ne strinjajo. In ta kultura »utišanja« vodi v vse večje nestrpnosti v družbi. V državi, kjer Policija nasilje Romov obvladuje tako, da o tem manj poroča, je nasilje med ideološko zaslepljenimi posamezniki tempirana bomba. Če mislite, da se turist na Gregorčičevi in njegova medijska kamarila tega zavedajo, se motite. O tem niti ne razmišljajo. Briga jih za vas in za to, kako boste živeli. Zanje so Maldivi, za vas pa njihov Instagram, kjer lahko še naprej vzdihujete: “Iiii, kako cute in srčkano.”
Ko postanemo slepi za resnico
Vse več ljudi opušča dialog in sprejema molk kot varno izbiro. Zakaj? Ker se bojijo posledic. Bojijo se kaj bo, če bodo povedali svoje mnenje. Če ne spadate v ideološki bazen aktualne oblasti, je tveganje napada na vas ali javne diskreditacije enostavno preveliko. Tovarna zla dnevno, skozi nekaj “preiskovalnih” elektronskih medijev, tiskano izdajo dnevnika, en razpadajoči tednik ter prevladujoč univerzum radijskih postaj, razpihuje politično sovraštvo. Nagovarja najnižja čustva družbe, po željah in naročilih tranzicijskih privatizerjev. Sistematično in s potvorjenimi novicami drži Slovenijo v šahu. Takšen incident, kot je metanje jajc in s tem uničevanje tuje lastnine, morda ne izgleda bogvekaj. Toda če se tega ne obsodi ostro in enotno, (kar se ni zgodilo!), predstavlja dogodek nevaren precedens. Sporočilo je namreč jasno: če se ne strinjaš z nami, si tarča.
Svoboda govora pomeni, da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje, tudi če to mnenje ni priljubljeno. To ni privilegij enih in breme drugih, to je pravica vseh nas.
Posledice molka in strahu
Če bomo dopustili, da strah omejuje našo svobodo govora, bomo končali v družbi, v kateri bo obstajalo le eno mnenje. Tak zaključek intelektualno ni posebej zahteven. A tako enostavno je to. Ljudje bodo molčali, saj bodo vedeli, da jih odkrito izražanje lahko spravi v težave. Demokracija, kjer ljudje ne upajo spregovoriti, ni prava demokracija. Ni demokracija, za katero smo se borili in za katero smo šli v osamosvojitev, stran od komunističnega enoumja. Svoboda govora pomeni, da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje, tudi če to mnenje ni prijetno. To ni privilegij enih in breme drugih, to je pravica nas vseh.
Upam, da bo ta incident sprožil premislek o tem, kaj pomeni živeti v demokratični in odprti družbi. Upam, da bo tudi zato še več ljudi spremljalo Portal24, Gea TV Plus ter oddajo Direktno. Svoboda govora ni vedno prijetna, vendar je ključna za zdrav dialog in napredek družbe. Namesto, da se ob takih napadih molči, bi morali kot družba ostro zavrniti nasilje in zavzeti jasen in odločen pristop do drugačnih mnenj. Če želimo ostati svobodna družba, moramo biti pripravljeni braniti svobodo govora, ne glede na to, ali nam je mnenje všeč ali ne. Torej, vprašanje je: ali imate “jajca” stopiti v bran svobodi govora ali pa jih nimate? Seveda pa lahko, brez svojih jajc in v zavetju noči, mečete tuja jajca v lastnino tistih, ki svoja jajca imajo.
