Jakličevo odklonilno mnenje o ustavnosti zakona proti škodljivim posegom prejšnje oblasti
Ustavno sodišče Slovenije je presodilo, da Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov v politiko ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP, Uradni list RS, št. 105/22) ni v neskladju z Ustavo. Sodnik Klemen Jaklič, redni profesor ustavnega prava, je podal odklonilno ločeno mnenje, v katerem izraža nasprotovanje stališču večine. Na platformi X je ob objavi mnenja zapisal: “Enopotezne odprave prejšnjih politik (Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike) naj bi bile skladne s pravno državo. Državno stališče aktualne sestave US. In moje odklonilno ločeno mnenje.”
V svojem odklonilnem mnenju Jaklič postavlja več ključnih vidikov, ki po njegovem mnenju zahtevajo točno svojo ustavnopravno presojo. Glede noveliranja zakonske ureditve poudarja: “Izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca. Ustavnopravno nepoštena bi lahko postala le, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, zlasti načelo jasnosti in pomenske določljivosti ter načelo pravne varnosti, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen Ustave).”
Jaklič prav tako zavrača očitke o kršitvi pravice do referenduma, pri čemer pojasnjuje: “Do posega v pravico iz 44. in 90. člena Ustave lahko pride šele s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma o določenem zakonu. Državni zbor sprejme sklep v zvezi z Zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanja spoštovanja pravne države, ki ni sprejeta, zato do kršitve pravic iz 44. in 90. člena Ustave.” ni moglo priti.”
Načelo pravne države in varstvo zaupanja v pravo
Jaklič poudarja, da spremembe zakonodaje niso same po sebi problematične, dokler niso skladne z ustavnimi načeli: “Načelo pravne države ne pomeni, da se predpisi ne smejo spreminjati.” Vendar opozarja, da pavšalni očitki, kot je neskladje z lokalnimi skupnostmi, ne zadoščajo za ugotovitev neskladja z Ustavo: “Zgolj pavšalno zatrjevanje, da je 2. člen Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države v neskladju z 2. členom Ustave zato, ker ne sledi predlogu lokalnih skupnosti (ki so ustanovitelji in financerji teh zavodov) usklajen zastopanju vseh predstavnikov v svetu zavoda, nesklada z 2. členom Ustave ne more utemeljiti.”
Glede na sestave svetov javnih vrtcev in šol Jaklič ugotavlja, da “izpodbijana ureditev ne posega v mandat že izvoljenih članov svetov javnih vrtcev in šol (zgolj se dodatno imenuje dva predstavnika delavcev), kar pomeni, da njihov pravni položaj ni vplival, temveč ostaja enak.” Dodaja, da je potrdilo pravnega položaja pogoj za kršitev načel varstva zaupanja v pravo, kar v tem primeru ni bilo izkazano.
Omejitve orožja in sorazmernost
V zvezi z omejitvami posedovanja orožja Jaklič priznava javni interes, a poudarja potrebo po sorazmernosti: “Na podlagi ugotovljenih okoliščin, da je orožje iz 8.a točke kategorije A iz prvega odstavka 3. člena Zakona o orožju nevarno orožje, da ga je na športnih tekmovanjih mogoče nadomestiti z orožjem iz 7.b točke kategorije A in da je zakonodajalec določil prehodno obdobje, v katerem so se posamezniki lahko prilagodili. nedopustnost uporabe pri posedovanju orožja iz 8.a točke kategorije A, Ustavno sodišče ugotovi, da je teža sprememba za osebe v razumnem sorazmerju s ciljem, ki ga zasleduje spremenjena zakonodaja (omejitev dostopa do nevarnega orožja, upoštevaje pravo Evropske unije).” Vendar se njegovo odklonilno mnenje sugerira, da se z večinsko presojo sorazmernosti ne strinja v celoti.
Jaklič zavrača očitek o nesodelovanju javnosti kot ustavnopravno nerelevanten: “Očitek o nesodelovanju javnosti v postopku sprejemanja zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države ustavnopravno ni upošteven, saj Ustavno sodišče presoja zgolj ustavnost postopka sprejemanja zakona, Ustava pa sodelovanja zainteresirane javnosti v zakonodajnem postopku ne zahteva.”
Spomnimo…
Zakon proti škodljivim posegom prejšnje oblasti skladen z ustavo
[STA] – Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države ni v neskladju z ustavo. Ustavnost zakona, s katerim je DZ na pobudo Inštituta 8. marec posegel v več zakonskih sprememb iz časa vlade Janeza Janše, je ustavno sodišče presojalo na zahtevo poslancev SDS in NSi.
Gre za zakon, ki ga je po zadnjih volitvah v DZ pripravil Inštitut 8. marec, z namenom v prejšnje stanje vrniti 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Zakon so v DZ vložili 25. aprila 2022, potem ko so za vložitev zbrali skoraj 15.000 podpisov ljudi. Vlada Roberta Goloba je zakon podprla, prav tako koalicija v DZ in zakon je bil po vetu državnega sveta v DZ z 49 glasovi za in 24 proti dokončno potrjen julija 2022…. več tukaj.
Miha Kovač
Portal24; Foto: Zajem zaslona PlanetTV
