James Webb nam omogoča osupljiv pogled v rojstvo zvezd
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) nas je ponovno presenetil s čudovitim pogledom v preteklost, ki nas popelje kar 4,6 milijarde let nazaj. Ta vrhunski teleskop nam je omogočil, da si predstavljamo, kako bi izgledalo naše Sonce, ko se je šele rojevalo. To neverjetno potovanje v preteklost nam je razkrilo podrobnosti, ki jih sicer nikoli ne bi mogli videti.
Novi posnetek, ki ga je zajel JWST, prikazuje objekt imenovan HH212, ki se nahaja v ozvezdju Orion, približno 1300 svetlobnih let od Zemlje. V središču tega objekta se nahaja mlada zvezda, ki najverjetneje ni stara več kot 50.000 let. Prizor, ki bi se po vsej verjetnosti pojavil tudi ob rojstvu našega Sonca, pa se nam ne prikaže v vsem svojem sijaju, saj je mlada protozvezda skrita v gostem, vrtečem se disku plina in prahu.
Namesto sijaja protozvezde lahko opazujemo rožnato-rdeče curke, ki jih izstreljuje v polarnih nasprotnih smereh. Te strukture so ključne za razumevanje procesov, ki poganjajo rojstvo zvezd. “Ko se kroglica plina v središču stisne navzdol, se vrti. Če pa se vrti prehitro, bo razletela, zato se je treba nekaj znebiti kotne količine,” je pojasnil profesor Mark McCaughrean. “Mislimo, da gre za curke in odtoke. Menimo, da ko se ves material skrči navzdol, se magnetna polja potegnejo skupaj in nato se nekaj materiala, ki prihaja skozi disk, ujame v magnetna polja in se vrže ven skozi poli. Zato smo imenujemo te strukture bipolarne,” je dodal višji znanstveni svetovalec Evropske vesoljske agencije.
Udarni valovi
Barva teh curkov, ki je rožnato rdeča, označuje prisotnost molekularnega vodika. Udarni valovi se gibljejo skozi te curke, jih napajajo in močno svetijo. Webb je zajel to sliko pri infrardeči valovni dolžini 2,12 mikrona, kar omogoča še boljši vpogled v te fascinantne strukture.
Natančno opazovanje te slike nam omogoča, da preučimo simetrijo curkov in opazimo vozle svetlosti v vsakem od njih. Astronomi so HH212 preučevali že 30 let, vendar je novi pogled, ki ga omogoča JWST, kar 10-krat bolj natančen od prejšnjih. To pomeni, da bodo znanstveniki lahko bolje raziskovali procese, ki vodijo k rojstvu zvezd, ter spremljali njihovo spreminjanje skozi čas.
Poleg tega Webb omogoča ustvarjanje filma, ki prikazuje, kako se elementi v strukturah curka spreminjajo skozi čas. To nam bo omogočilo tudi merjenje hitrosti, s katero se ti elementi premikajo – pri impresivnih 100 km na sekundo in več.
In nenazadnje, ime HH212 ima poseben pomen, saj izvira iz imen Georgea Herbiga in Guillermu Haroju, pionirjev na tem področju v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja. Brez dvoma bi bila ta dva znanstvenika presenečena nad zmogljivostmi JWST, ki zdaj ne razkriva le ostrine slike, ampak tudi barvno širino, ki jo lahko zaznajo njegovi instrumenti.
Foto: James Webb zvezdni curki NASA_ESA_CSA_M. MCCAUGHREAN_ S. PEARSON