Janez Janša Brez filtra: Od socializma do osamosvojitve
V oddaji Brez filtra, ki jo pripravlja produkcija SŠOM, so v ospredju zgodbe znanih osebnosti, ki jih skozi oči mladih spoznamo tudi na nekoliko drugačen način. Oddaja vsakih štirinajst dni razkriva še neslišane zgodbe in odpira vpogled v ozadje kamer in reflektorjev. Tokratni gost je bil Janez Janša, dolgoletni politik, nekdanji predsednik vlade in avtor številnih knjig, katerega politična pot je neločljivo povezana z zgodovinskimi prelomnicami Slovenije – od osamosvojitve do danes.
Pogovor se je začel z vprašanjem, kako je Janša kot mladostnik doživljal življenje v socialistični Jugoslaviji. Zanj je bil to čas, ki ga najbolje opiše beseda »brez« – brez telefonov, digitalne tehnologije, računalnikov in, kar je najpomembneje, brez svobode govora. Kot je poudaril, mladi tega pogosto niso občutili kot omejitev, saj tistega, česar ne poznaš, ne pogrešaš. Vendar je z odraščanjem začel spoznavati svet okoli sebe in si prizadevati za spremembe. Na vprašanje, ali je bilo obdobje brez tehnologije boljše kot danes, je odgovoril, da svet ni črno-bel. Čeprav lahko danes telefon reši življenje v kritičnih situacijah, je v preteklosti pomanjkanje komunikacijskih sredstev pomenilo večjo nemoč – razen kričanja ni bilo drugih možnosti za pomoč.
Pot v politiko: odziv na krivico in neenakost
Janšo je v osemdesetih letih k političnemu delovanju spodbudilo zavedanje o krivicah, ki jih je opazil okoli sebe. Odraščanje na podeželju v skromnih razmerah in izkušnje v šoli so ga soočile z neenakostjo – nekateri so kljub manjšemu trudu dobivali več. Sprva je želel spremembe doseči znotraj sistema, saj je izhajal iz družine, ki je trpela med in po drugi svetovni vojni. A zgodbe staršev in ideološka propaganda v šoli so ga le še bolj utrdile v kritičnem pogledu. Poslušanje radia, kjer je oče opozarjal na laži, in primera, kot je izključitev Jožeta Pučnika iz šole, so ga spodbudili k iskanju alternativ, ki so prerasle v opozicijo. Ta pot ni bila lahka – prinesla je zatiranje in zapore, je poudaril bivši premier.
Leta 1990 je Janša prevzel položaj obrambnega ministra v prvi demokratično izvoljeni vladi pod vodstvom DEMOS-a in Jožeta Pučnika. Odločitev zanj je temeljila na študiju obramboslovja, ki ga je pritegnilo zaradi zanimanja za strategijo in obrambne doktrine. Kot minister se je soočil z razorožitvijo Teritorialne obrambe in izzivom, kako oborožiti Slovenijo za obrambo njene samostojnosti. Najtežje je bilo zavedanje, da so v Jugoslovanski armadi služili tudi slovenski vojaki. Z veliko truda so poskušali preprečiti, da bi se sinovi slovenskih mater borili proti lastni domovini. Strategija slovenske strani je temeljila na potrpežljivosti in izogibanju nepotrebnemu nasilju, kar je privedlo do množičnih predaj nasprotnikov in minimalnih žrtev.
Preobrazba SDS: stranka, ki ji gre za stvar
Leta 1993 je Janša prevzel vodenje Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je takrat imela le 3,4 odstotka podpore. Z ekipo somišljenikov, ki so sledili viziji Jožeta Pučnika – delovati za stvar, ne za osebno korist –, je stranko preoblikoval v pomemben politični dejavnik. Ključni trenutki, kot sta sestavljanje vlade v času gospodarske krize 2014 in pandemije covida-19, so pokazali, da je SDS pripravljena žrtvovati lastne interese za širšo korist Slovenije. To načelo ostaja jedro strankine identitete.
Pogovor se je dotaknil tudi Janševe knjige Budnica, ki združuje politične izkušnje in osebna prepričanja. Knjiga, nastala v sodelovanju z urednikom Jožetom Biščakom, je postala uspešnica z več deset tisoč prodanimi izvodi. Naslov Budnica izraža potrebo po prebujanju javnosti v času, ko sedanja vlada sprejema škodljive in protiznanstvene ukrepe. Janša poudarja, da je posameznik temelj demokracije – njegov glas je najmočnejše orožje, a le, če se ga uporabi. Nizka volilna udeležba omogoča vzpon neizvoljenih struktur, kar ogroža demokracijo.
Nasvet mladim: prvi korak je najpomembnejši
Janša vidi zanimanje mladih za politiko kot obetavno. V SDS-ovem podmladku opaža porast članstva in spodbuja mlade, naj se aktivno vključijo, saj imajo možnosti za vpliv – od lokalnih odborov do evropskega parlamenta. Njegov nasvet mladim, ki dvomijo o svojem vplivu, je preprost: vsak maraton se začne s prvim korakom. Ključno je, da izberejo pot, ki vodi k dejanskim spremembam, in ne nasedajo manipulacijam civilnih iniciativ brez realne moči.
Portal24; Foto: Stranka SDS
