Jankovićeve obljube v prazno: Kje so nova študentska stanovanja?
Študentsko stanovanjsko vprašanje v Ljubljani je vse bolj pereče, saj se je število študentov v zadnjih štirih desetletjih znatno povečalo, medtem ko država v tem času praktično ni ponudila omembe vrednih novih kapacitet. Čakalne dobe za prosto sobo v ljubljanskih študentskih domovih so vsako leto daljše, povpraševanje pa že nekaj let presega ponudbo. Slednje pomeni, da nekateri študenti na vselitev čakajo vse do maja ali celo začetka junija.
Kritična situacija se bo kmalu še poslabšala zaradi verjetne izselitve 206 študentov iz Akademskega kolegija v Baragovem semenišču, kjer je predvidena obnova. Po načrtih Mestne občine Ljubljana (MOL) tam ne bo več prostora za študente, saj projekt ne predvideva študentskega doma. Namesto tega bodo novi prostori namenjeni Pionirskemu domu in Slovenskemu mladinskemu gledališču. Občina obljublja izboljšanje pogojev za delo in širitev programov ter dejavnosti, projekt pa naj bi bil zaključen leta 2025/2026. Za projekt je MOL namenila slabih 14 milijonov evrov.
V izselitvi študentov iz Baragovega semenišča je pomemben vidik, da je Akademski kolegij najcenejši študentski dom v Ljubljani, kjer študentje plačujejo le 49 evrov mesečne najemnine. Lastnik prostorov je trenutno MOL, ki je stavbo prevzela leta 2019 zaradi denacionalizacije. Študentski domovi Ljubljane (ŠDL) morajo vsako študijsko leto znova podaljšati pogodbo in za najem občini plačevati 236 tisoč evrov na leto, kar povečuje negotovost študentov glede njihove prihodnosti.
Prizadevanja za ohranitev študentskega doma
Igor Brlek iz ŠDL je lani pojasnil, da bodo prostore obdržali, dokler MOL ne bo zaključil s pridobivanjem gradbene dokumentacije. Vendar pa so letošnja ugibanja o izselitvi študentov utišali z zagotovilom ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo Akademski kolegij ostal odprt še eno študijsko leto. MOL je visokošolskemu ministrstvu večkrat predlagala, da bi odkupila teh 206 ležišč, kar kaže na napredek v dogovorih med občino in ministrstvom.
Kljub temu na MOL menijo, da lokalne skupnosti niso pristojne za zagotavljanje nastanitvenih kapacitet za študente, saj naj bi to nalogo opravljali visokošolski zavodi. Odlok o zazidalnem načrtu ob Vojkovi ulici, sprejet leta 2006, sicer predvideva najemne študentske sobe in stanovanja za študentske družine, vendar pa kampus do danes še ni bil zgrajen.
ŠDL si od leta 2018 prizadeva za izgradnjo novih študentskih kapacitet. Brlek pojasnjuje, da bi v Ljubljani potrebovali vsaj 10 % dodatnih ležišč, saj bo študentska populacija v prihodnje rasla. Preverili so ustreznost več lokacij, med drugim na Roški, Litostrojski cesti in Gerbičevi ulici na Viču.
Zasebna pobuda za izgradnjo kampusa
Ob tem se je leta 2021 pojavilo zasebno podjetje Metalka Commerce d.d.. Slednje je pridobilo zemljišče ob Vojkovi cesti z namero, da tam zgradi stanovanja in študentski kampus. Projekt je razdeljen na tri enote: sobe, študentska stanovanja in zeleni del, ki bo povezoval oba dela. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se lotili pripravljalnih del, vendar se gradnja ni nadaljevala, ker občina še ni zagotovila priklopa na javno infrastrukturo.
Direktor Metalka Commerce d.d., Franc Ziherl, poudarja, da politika močno govori, vendar manjka konkretnih dejanj. Kljub temu, da so imeli vsa potrebna dovoljenja, se je projekt ustavil zaradi molka Mestne občine Ljubljana glede priklopa na infrastrukturo. Tudi finance niso bile problem, saj je podjetje imelo privarčevana sredstva za ta namen. Molk občine je ustavil tudi morebitne kupce zemljišča, ki so bili nad območjem sicer navdušeni.
Ziherl še pojasnjuje, da bi prvotno zgradili stanovanja, ki bi jih odplačevali s pomočjo najemnin v študentskih domovih. Ta bi ostala v lasti podjetja, kar bi nudilo določeno varnost najemnikom. Vendar pa se projekt trenutno nahaja v mrtvem teku in nihče ne ve, kdaj bi se to utegnilo spremeniti.
[Vir: Žurnal24]; Portal24; Foto: Zajem zaslona
