Janša, sovraštvo in demokracija
Janša, ta naš Janez Janša, kaj bi mi brez njega? Pri odgovoru na to vprašanje pa ne mislim na vse tiste, ki nas Janša kot politik in predvsem kot domoljub, borec za slovenstvo in samostojno Slovenijo zastopa. Mislim predvsem na ljudi, ki brez omembe Janše v sovražnem kontekstu ne znajo zapisati niti dveh do treh stavkov. Zdi se, da se vse njihovo življenje vrti okoli tega, kako vsak dan bolj domiselno ubesediti sovraštvo do Janše. Fascinantno je, da večja je ta blaznost, bolj jasno in zbrano, potrpežljivo in podprto s podatki, jim Janša odgovarja.
Politična stran (Janši nasproti), ki trdi, da se zavzema za medijsko svobodo, svobodo govora in demokracijo, se obnaša ravno obratno. Njihova dejanja in nastopi v teh ali onih medijih, so posvečena temu, kako ugasniti, utišati in umakniti vse, ki z njimi ne delijo enakih stališč, mnenj in jih, Bog ne daj, kritizirajo. V tej luči je denimo Nova24 TV dobila naziv tovarna sovraštva. “Demokrati in svobodnjaki” ta naziv uporabljajo za vse medije, ki jim niso naklonjeni v tej meri, da bi molčali o nepravilnostih, njihovi dvoličnosti in o tem, kako slabo vladajo.
Denimo:
“AKOS je namreč izdal sklep, da mora TV3 oddajo Faktor, kjer je bil Roman Vodeb kritičen do predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, umakniti ali pa grafično zapisati, da gre za oddajo, ki je “sovražna”.
Na podoben način so se spravili tudi na še eno kritično oddajo, in sicer oddajo Kdo vam laže?, ki je bila predvajana 28. junija, kjer so prepoznali “spodbujanje k nasilju in sovraštvu”,” je poročala Nova24TV.
Iz omenjega lahko torej sklepamo, da se Urške Klakočar Zupančič ne sme javno kritizirati ali o njej podajat osebnega mnenja.
X greznica sovraštva
Predsednica republike ne zaostaja. Nedavno je Nataša Pirc Musar za greznico sovražnosti označila platformo X, ki jo je pred časom kupil milijarder Elon Musk. Musk je velik zagovornik svobode govora in je na platformo vrnil mnogo ljudi, ki levemu političnemu polu niso po volji.
Cenzorji na X imajo do svobode govora drugačen odnos kot denimo na Facebooku. Zasledila sem namreč, da te na Facebooku blokirajo, če objaviš članek iz medija, ki levim ni povšeči. Na platformi X imajo vsi (do neke mere še vedno namreč ukinjajo račune) pravico do izražanja stališč. Tudi stališča, ki so nasprotna levi politični, podnebni in LGBTQ+ agendi, se tukaj še lahko izrazijo. Ker nimajo vpliva, je X, prosto po slovenski predsednici, postal greznica sovraštva. Pri vsem v oči najbolj bode dvoličnost predsednice, ki se zavzema za svobodo govora, hkrati pa vsemu, s čimer se ne strinja, pravi sovraštvo. Pa saj ni edina.
Globlje in dlje
Dvoličnost in hipokrizija gresta dlje in globlje. Poglejte EU in njeno obnašanje do Poljske in Madžarske, do stanja medijev, položajev in porazdelitve moči. Ker sta vladi desni in na oblasti že precej dolgo so vsi sistemi nastavljeni tako kot desni vladi pač odgovarja, v skladu z vladnimi stališči torej. EU pravi, da to ni prav. Pravijo, da je premoč prevelika, da v teh državah ni več demokracije, svobode govora in medijev.
O tem podrobneje v članku:
Kdor pozna dogajanje v Sloveniji, bo po prebranem članku zagotovo povezal vzporednice in kot jaz rekel: “Hudiča, pa saj to je tako kot pri nas!” Problem je, da se nad takšnim stanjem medijev vsesplošne okupacije sistemov in podsistemov države z ekstremno levimi kadri v Sloveniji nihče ne zgraža. Še več, ko je Janša za časa svoje zadnje vlade želel stanje v medijih vsaj malo uravnotežiti, je imel za vratom vse možne funkcionarje iz EU. Obskurno je, da so reagirali, ko se je to počelo na osnovi uveljavljega tj. že kar nekaj mandatov vlad veljavnega zakona, in ne kot trenutno, ko se masaker na RTVS izvaja na podlagi neustavnega zakona. EU molči in gleda stran.
V politiki ni naključij…
Znano reklo je, da v politiki ni naključij, če pa so, so skrbno načrtovana. In tako smo prišli do financiranja, vzdrževanja lažne demokracije in vse večje težnje po regulaciji svobode govora. Karkoli je regulirano, ni svobodno. Kakršnakoli regulacija svobode govora bi morala biti za vse, ki vsaj približno razumejo pojem demokracija, nesprejemljiva. Glede na zadnje lahko torej trdim, da se regulatorjem ne gre za svobodo govora, ampak preprosto za ukinjanje vsega, kar ni po njihovih merilih. Temu se v primeru svobode govora reče tudi cenzura. Gre se za vzpodbujanje nestrpnosti in sovraštva, utrjevanje vsesplošne miselnosti, da je vse, kar ni ekstremno levo, sovražno in nestrpno. Za slednje pa potrebuješ dobro utečen in usklajen medijsko aktivistični stroj.
Ta stroj stane, prekleto veliko stane. In kako se tak stroj financira? Preprosto… nadane si neko popularno ime, ki je v skladu s prej omenjenimi agendami, si reče inštitut in postane nevladna organizacija. V te organizacije se nato stečejo nenormalne vsote denarja, od nekaj deset tisočakov pa do milijonov evrov.
Utrinek iz te scene v tem prispevku:
Prav grozljivo je, da se zaradi sanacije posledic poplav in za pomoč ljudem uvaja nove davke, ukinja projekte na področju znanosti, medtem ko se NVO-jem, ki za splošno javno dobro nimajo praktično nobene dodane vrednosti, kot je videti, ne vzame niti centa.
Večina teh organizacij je po mojem mnenju velika grožnja demokraciji in zatiralec svobode govora, družin, žensk, miru in pravne države. Žal to ni zgolj slovenski problem, ampak globalni, svetovni.
Krog je sklenjen, vzporednice potegnjene…
Krog je sklenjen, vzporednice potegnjene. Ko pod vsem tem potegnemo črto, je nekako jasno, zakaj je za vse gorje kriv Janša. Zakaj se v Sloveniji protestira zgolj, ko nam gre dobro in ne ob visoki inflaciji, nenormalno visokih cenah energentov, sesutem zdravstvu, vsak dan nekemu novemu davku, in predvsem nam je jasno, zakaj ljudje na volitvah izbirajo zlo.
Ko se poroča s sovraštvom, ko mediji postanejo zgolj promocijski kanali za ekstremistične ideje, ko nam desetletja vlada ekstremna levica, ki seje nestrpnost in sovraštvo, ko si ekstremi podredijo vse podsisteme, ko ekstremi postanejo normala… No, takrat se ljudje tega oklenejo, saj drugega ne poznajo. Tisto drugo je, saj jih na to vendar dnevno opominjajo, čisto zlo.
Nihče, ki se bori za svobodo govora tako, da bi reguliral kaj in o kom se sme in kaj ne govoriti, ni demokrat in borec za razne svoboščine. Ravno tako nihče, ki Janšo naziva s skrajnežem, drugačna stališča pa s sovražnim govorom, ni čisto nič drugega, kot ekstremist, s težnjo po avtokraciji, diktaturi in enoumju.
Johanca
