Predsednik vlade Janez Janša se je v Tivatu udeležil vrha EU – Zahodni Balkan, kjer so voditelji držav članic Evropske unije in držav regije razpravljali o širitvi Unije, gospodarskem povezovanju ter nadaljnjem vključevanju Zahodnega Balkana v evropske politike in programe.
V ospredju srečanja so bili proces širitve Evropske unije, izvajanje Načrta za rast Zahodnega Balkana ter vprašanje, kako državam kandidatkam omogočiti tesnejše povezovanje z evropskimi institucijami še pred polnopravnim članstvom.
Janša je ob robu vrha poudaril, da Slovenija ostaja med najglasnejšimi zagovornicami širitve EU na države Zahodnega Balkana. Opozoril je, da formalni pristopni postopki zaradi zapletenih birokratskih in političnih postopkov napredujejo počasneje, kot bi si želele številne države kandidatke.
Integracija pred članstvom
Po Janševih besedah bi morala Evropska unija državam Zahodnega Balkana ponuditi več konkretnih oblik vključevanja že pred zaključkom pristopnih pogajanj.
“Prebivalci teh držav morajo dobiti občutek, da so del evropskega prostora tudi pred formalnim članstvom,” je dejal premier.
Ob tem je opozoril tudi na geopolitično razsežnost širitvenega procesa. Po njegovem mnenju bi lahko počasno širjenje vpliva Evropske unije ustvarilo vakuum, ki bi ga v regiji zapolnile druge svetovne sile.
“Če Evropska unija ne bo dovolj odločno širila svoje prisotnosti na Zahodnem Balkanu, bodo nastali prostor zapolnili drugi akterji, kar lahko vpliva na evropsko varnost in stabilnost,” je dejal.
Poudarek na zunanjepolitičnih odnosih
Premier je izpostavil tudi pomen aktivne slovenske zunanje politike v obdobju povečane mednarodne negotovosti.
Po njegovih besedah mora Slovenija širiti mrežo prijateljskih držav ter graditi uravnotežene diplomatske in gospodarske odnose z vsemi partnericami, s katerimi vzdržuje diplomatske stike. Ob tem je bil kritičen do nekaterih odločitev preteklih vlad, za katere meni, da so poslabšale odnose z določenimi državami.
Janša je poudaril, da mora Slovenija v času geopolitičnih napetosti voditi predvidljivo in odgovorno zunanjo politiko ter aktivno prispevati k evropskemu povezovanju, varnosti in mednarodnemu sodelovanju.
Ob robu vrha se je slovenski premier srečal tudi z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem ter predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo. Sogovorniki so po navedbah vlade izmenjali poglede na aktualne evropske in regionalne izzive ter nadaljnje sodelovanje z državami Zahodnega Balkana.
