Japonske delnice so v sredo dosegle najvišjo raven v zadnjem letu, potem ko sta Japonska in Združene države Amerike dosegli trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje carin na avtomobile. Novica je hkrati okrepila tudi pričakovanja vlagateljev glede morebitnega dogovora med Evropsko unijo in ZDA, kar je spodbudilo rast evropskih delniških terminskih pogodb.
Predsednik ZDA Donald Trump je v torek zvečer napovedal, da bo sporazum s Tokiom vključeval znižanje 15-odstotne carine za japonske izvoznike avtomobilov v ZDA. Dogovor je sledil predhodnemu sporazumu s Filipini, po katerem bodo ZDA začele pobirati 19-odstotne carine na njihov uvoz.
Po napovedi ameriškega predsednika, da bodo v sredo potekala tudi trgovinska pogajanja z delegacijo Evropske unije, so se okrepila pričakovanja o možnosti dogovora z Brusljem. Trgi so se pred tem ohladili zaradi zaskrbljenosti nad morebitnimi protiukrepi Evropske unije, vendar so v sredo reagirali optimistično.
Terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 so v zgodnjem trgovanju zrasle za 1,0 odstotka, pogodbe za Wall Street pa za približno 0,1 odstotka, navaja Reuters. Na tokijski borzi se je indeks Nikkei 225 okrepil za več kot 3,0 odstotka, pri čemer so vodile delnice avtomobilskih proizvajalcev. Delnice Mazde so se podražile za 17,0 odstotka, Toyotini vrednostni papirji pa za 13,6 odstotka.
Tudi južnokorejski proizvajalci avtomobilov so beležili rast tečajev, saj je trgovinski dogovor med ZDA in Japonsko spodbudil pričakovanja o napredku v tarifnih pogajanjih med Washingtonom in Seulom.
Donosi 10-letnih japonskih državnih obveznic so se zvišali za 8,5 bazične točke na 1,585 odstotka, kar je povzročilo rahel pritisk na japonski jen, ki se je v primerjavi z dolarjem znižal na 146,99 jena za dolar.
Kot poročajo mediji, je dodatno podporo borznim tečajem predstavljalo poročilo, da naj bi japonski premier Shigeru Ishiba odstopil do konca avgusta, potem ko je izgubil podporo v vladajoči stranki zaradi neuspeha na volitvah v zgornji dom parlamenta.
Mešani signali iz ZDA, vlagatelji previdni
Na Wall Streetu so se indeksi v torek gibali mešano. Vlagatelji so ocenjevali četrtletna poročila podjetij, ki nakazujejo, da trgovinska vojna ZDA s Kitajsko in drugimi partnerji slabša dobičkonosnost podjetij. Delnice General Motorsa so po poročilu o milijardni izgubi zaradi carin padle za 8,1 odstotka.
Pozornost trga se zdaj usmerja v prihajajoča poročila družb Tesla in Alphabet (matične družbe Googla), ki sta del t. i. skupine Magnificent 7, ki so v zadnjem času pomembno prispevale k rasti borz zaradi optimizma, povezanega z razvojem umetne inteligence.
Na valutnem trgu so bila gibanja mirnejša. Dolar se je obdržal pri vrednosti 97,45 točke po indeksu, potem ko je v torek tretji dan zapored nekoliko izgubil na vrednosti. Evro je po torkovi rasti za 0,5 odstotka v sredo rahlo upadel za 0,1 odstotka in se gibal pri 1,1739 dolarja.
Donosnost 10-letnih ameriških obveznic se je po torkovem padcu za 3 bazične točke v sredo zvišala za 2 bazični točki na 4,3559 odstotka. Trump je vmes nadaljeval s kritikami predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powella, češ da Fed ni znižal obrestnih mer. Vendar pa je svetovalec David Bessent poudaril, da ni potrebe po takojšnjem Powellovem odstopu, hkrati pa opozoril na nevarnost širjenja mandata centralne banke na področja, ki presegajo njen osnovni namen.
Stabilne cene nafte in zlata, rast azijskih indeksov
Nafta se je nekoliko podražila – cena ameriške surove nafte se je dvignila za 0,4 odstotka na 65,60 dolarja za sod, medtem ko je bila cena nafte Brent pri 68,88 dolarja za sod, kar predstavlja enako 0,4-odstotno rast.
Cena zlata je ostala nespremenjena in se je gibala okoli 3.429 dolarjev za unčo, poroča Reuters.
Azijski borzni trgi so trgovanje sklenili pretežno pozitivno. Kitajski indeks CSI300 se je zvišal za 0,46 odstotka, hongkonški indeks Hang Seng za 0,7 odstotka, najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI, ki ne vključuje Japonske, pa je napredoval za 0,8 odstotka.
Foto: Vecteezy
