Javni zavod ali brezno brez dna? Plače na RTVS presegajo plače nekaterih najvišjih funkcionarjev

RTV Slovenija poslovna stavba [Foto: Portal24/Edvard Kadič]

Javni zavod ali brezno brez dna? Plače na RTV presegajo plače nekaterih najvišjih funkcionarjev

Radiotelevizija Slovenija (RTVS) se sooča z resnimi finančnimi izzivi, ki sprožajo številna vprašanja glede upravljanja javnih sredstev. Po poročanju Nova24TV težava ni le v denarju, temveč v kadrovskem neredu, povišanju plač in dodatkov, ki bremenijo že tako obremenjen proračun. Najnovejše finančno poročilo razkriva, da je kar dve tretjini prihodkov namenjenih za plače, kar bi v vsakem zasebnem podjetju pomenilo finančni zlom. Na srečo je RTVS “priklopljen” na državni proračun, kar jim omogoča preživetje kljub ogromnim stroškom.

Po podatkih, ki jih povzema Nova24TV, so celotni prihodki RTV Slovenija v prvih desetih mesecih leta 2024 znašali 122,43 milijona evrov, medtem ko so odhodki znašali 122,70 milijona evrov. To pomeni, da so odhodki presegli prihodke za približno 270.000 evrov. Kljub temu zavod pričakuje, da bodo leto zaključili s primanjkljajem v višini 2,5 milijona evrov, kar je sicer manj od načrtovanih skoraj štirih milijonov evrov.

Za primerjavo: proračun celotne medijske hiše ProPlus, ki vključuje Pop TV, A Kanal in plačljive programe Voyo, znaša približno 25 milijonov evrov. RTV Slovenija pa le iz naslova RTV prispevka, ki ga plačujejo državljani, prejme 82,38 milijona evrov – torej več kot trikratni proračun ProPlusa.

Astronomski stroški dela

Najbolj skrb vzbujajoč podatek je delež prihodkov, namenjenih stroškom dela. Po poročanju Nova24TV ti predstavljajo kar 60,7 odstotka vseh prihodkov, kar znaša 74,48 milijona evrov. To je za 1,8 milijona evrov več, kot je bilo sprva načrtovano. Še več, ti podatki še ne vključujejo stroškov, povezanih z nedavno sprejetim zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki predvideva odpravo plačnih nesorazmerij in posledično nadaljnje povišanje plač.

Direktorica zavoda Natalija Gorščak je že opozorila, da pripravljajo prilagoditve programsko-produkcijskega in finančnega načrta za leto 2025, da bodo lahko upoštevali nove plačne zahteve.

Najvišje plače na RTV Slovenija

Po podatkih portala Spletni časopis, ki jih povzema Nova24TV, najvišje plače na RTVS presegajo celo plače najvišjih državnih funkcionarjev. Za primerjavo, bruto plače nekaterih najvišjih funkcionarjev so naslednje: predsednik vlade Robert Golob – 6.547 evrov, predsednica republike Nataša Pirc Musar – 6.493 evrov, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto – 6.337 evrov.

Na RTVS pa dopisniki po svetu zaradi dodatkov za delo v tujini prejemajo bistveno več. Najvišjo plačo prejema Andrej Stopar (7.322 evrov), sledi Vlasta Jeseničnik (6.969 evrov), Mojca Širok (6.301 evrov) in Igor Jurič (6.229 evrov). Skupno 24 novinarjev prejema plačo, višjo od 5.000 evrov. Na seznamu so še nekateri bolj znani obrazi, kot so Rosvita Pesek (4.872 evrov), Erika Žnidaršič (4.816 evrov) in Igor Bergant (4.781 evrov).

  1. Stopar Andrej € 7.322
  2. Jeseničnik Vlasta € 6.969
  3. Širok Mojca € 6.301
  4. Jurič Igor € 6.229
  5. Anžin Boštjan € 5.982
  6. Švegl Karmen € 5.795
  7. Derčar Maja € 5.793
  8. Curavić Aljoša € 5.768
  9. Petrovac Janko € 5.632
  10. Novak Katarina € 5.409
  11. Martić Zvezdan € 5.384
  12. Petrič Bužan Mojca € 5.380
  13. Magyar Lovrić Mirjana € 5.357
  14. Bertok Monika € 5.239
  15. Šavko Andrej € 5.175
  16. Pohar Donatella € 5.134
  17. Jakopič Katarina € 5.112
  18. Maher Vesna € 5.109
  19. Lusa Stefano € 5.037
  20. Runco David € 5.034
  21. Virk Janez € 5.027
  22. Kovač Brus Ingrid € 5.012
  23. Zanuttini Nataša € 5.009
  24. Kojc Marija Maja € 5.006

Katarina (Kaja) Jakopič je prejela 5.333 evrov, Ksenja Horvat 4.929, Rosvita Pesek 4.872, Ilinka Todorovski 4.859, Marta Razboršek 4.817, Erika Žnidaršič 4.816 evrov, Igor Bergant 4.781, Manica Ambrožič 4.568, Tanja Starič 4.205, Saša Krajnc 4.119 …

Kvalifikacije zaposlenih

Poleg visokih plač je zanimiv tudi podatek o kvalifikacijah zaposlenih. Od skupno 611 novinarjev ima kar 88 le srednješolsko izobrazbo, kar pomeni, da ima skoraj četrtina novinarjev pomanjkljivo izobrazbo. Formalno bi morali imeti novinarji najmanj sedmo stopnjo izobrazbe, vendar to na RTV očitno ni nujen pogoj.

Predsednica uprave Natalija Gorščak je članom sveta zavoda razkrila, da bodo do konca leta ustvarili primanjkljaj v višini 2,5 milijona evrov, prihodnje leto pa naj bi ta narasel na vrtoglavih 8 do 9 milijonov evrov. Glavni razlog so naraščajoči stroški dela in pričakovanja uporabnikov, ki so povezana z zvišanjem RTV prispevka.

Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič