Getty Images)

Če mislite, da je svet obsojen na propad in da gre vse v maloro, se motite. A v zmoti niste sami.

Po navadi se mediji osredotočajo na vsakodnevne osamljene dogodke. Manj pozornosti naravno posvečajo počasnim in širšim razvojem, ki so preoblikovali svet, v katerem živimo. Na žalost pa njihovo poročanje ustvarja popačeno sliko stanja sveta.

V imenu informiranosti si poglejmo nekaj trdnih, dejanskih podatkov o nekaterih najpomembnejših kazalnikih dobrega počutja in zdravja. Podatki kažejo, da stvari niso tako slabe, kot si zaradi narave medijev mislite.

V prispevku so uporabljeni podatki iz Our World in Data. Ugledni in pregledni znanstveni spletni publikaciji s sedežem na Univerzi v Oxfordu. Osredotočajo se na kvantificiranje in analizo podatkov o globalnih problemih.

Indikatorji dobrega počutja kažejo izjemen napredek

Glede na številne najpomembnejše kazalnike, ki opredeljujejo naše blagostanje, gre človeštvu bolje kot kadar koli prej.

Umrljivost otrok, lakota in revščina so najnižje v zgodovini, pričakovana življenjska doba pa najvišja.

Združeni narodi pravijo: “Narejeni so bili pomembni koraki pri podaljševanju pričakovane življenjske dobe in zmanjšanju števila pogostih morilcev, ki so odgovorni za umrljivost otrok in mater.” 

Velik napredek je bil dosežen tudi pri povečevanju dostopa do čiste vode in sanitarij, zmanjševanju malarije, tuberkuloze, otroške paralize in širjenja HIV/AIDS-a.

Poglejte si nekaj številk in kaj povedo o stanju človeštva.

Umrljivost otrok je najnižja v zgodovini

V demografiji se umrljivost otrok nanaša na smrt otrok, mlajših od pet let. Danes je umrljivost otrok najnižja doslej. V manj kot treh desetletjih so se številke več kot prepolovile. Leta 1990 je bila umrljivost otrok 12,5 milijona, leta 2019 pa 5,2 milijona.

Smrt vsakega otroka je tragedija. Zaradi vzrokov in bolezni, ki jih še ne znamo preprečiti in zdraviti še vedno umre veliko preveč otrok. Na leto umre 5,2 milijona otrok.

Če bi imel ves planet enako stopnjo umrljivosti otrok kot Evropska unija, bi umrlo 540.000 otrok. Stopnja umrljivosti otrok v EU je 0,4 odstotka.

Če bi današnje številke odražale svetovno stopnjo umrljivosti iz 19. stoletja, ki je bila okoli 43 odstotkov, bi vsako leto umrlo 61 milijonov otrok. Več kot 10-krat več kot danes. Človeštvo je torej doseglo velik napredek.

Porod je veliko bolj varen

Tudi matere preživijo porod v veliko večji meri kot pred nekaj generacijami.

Leta 2015 je med porodom umrlo 302.700 žensk. Po večini sveta je tveganje manjše od 1 odstotka, v večini držav pa celo krepko pod 0,1 odstotka. V primerjavi z letom 1800, ko je na Švedskem in Finskem med porodom umrla 1 od 100 žensk, je to velik napredek.

Če bi bil ta scenarij v svetu še vedno realnost, bi vsako leto ob rojstvu mamico izgubilo okoli 1,26 milijona novorojenčkov. 

Pričakovana življenjska doba se je v enem stoletju več kot podvojila

Pričakovana življenjska doba je ključna metrika za ocenjevanje zdravja prebivalstva: pove nam povprečno starost smrti v populaciji.

»V zadnjih 200 letih so ljudje v vseh državah sveta dosegli izjemen napredek na področju zdravja. Privedel do podaljšanja pričakovane življenjske dobe,« pravi Max Roser ustanovitelj in urednik revije Our World in Data.

Ocene kažejo, da je bila v predmodernem svetu (pred 18. stoletjem) pričakovana življenjska doba v vseh regijah sveta okoli 30 let. Od leta 1900 se je povprečna pričakovana življenjska doba na svetu več kot podvojila. Združeni narodi ocenjujejo, da je povprečna pričakovana življenjska doba na svetu 72,6 leta.

Živimo bolj zdravo in dlje, kar pomeni, da se je naša kakovost življenja v poznih letih izboljšala. 

Kaj pa revščina?

Na revščino gledamo kot na kazalnik zdravja, saj je revščina glavni vzrok za slabo zdravje.

Podatki kažejo, da tam, kjer ni brezplačne in dostopne zdravstvene infrastrukture, stopnja umrljivosti skokovito naraste.

Analitiki in statistiki našega sveta pravijo, da pogled na podatke izpred 30 ali celo 50 let v resnici ni dovolj, da bi razumeli razvoj revščine po svetu.

»Če pomislite na to, kako svet izgleda v času našega življenja, je enostavno misliti, da je svet statičen. Bogatejši deli sveta tukaj in revnejše regije tam. Zato je napačno sklepati, da je vedno bil tak in da bo vedno tako,« pravi Roser.

Zato se moramo ozreti kakšnih 200 let nazaj, preden so se življenjske razmere res dramatično spremenile. Takrat postane jasno, da svet ni statičen.

Združeni narodi merijo skrajno revščino. To je preživetje z manj kot 1,90 dolarja na dan.

Leta 1820 je le majhen odstotek svetovne elite užival visok življenjski standard. Ostali so živeli v razmerah, ki bi jih danes šteli za skrajno revščino. Po tem je delež skrajno revnih stalno padal.

Leta 1950 sta dve tretjini (66%) sveta živeli v skrajni revščin, leta 1998 42 odstotkov, leta 2015 pa je delež svetovnega prebivalstva v skrajni revščini padel celo pod 10 odstotkov.

»To je, zame kot raziskovalca morda največji dosežek v zadnjih dveh stoletjih,« pravi Roser.

Številke so izjemne, če upoštevamo, da se je svetovno prebivalstvo v zadnjih dveh stoletjih povečalo za sedemkrat. Rast števila prebivalstva bi  lahko povzročilo vse manj dohodka za vse. Slednje pa bi vse pahnilo v skrajno revščino. Zgodilo se je ravno nasprotno.

Če bi mediji o revščini poročali pravilno bi morali v svojih naslovih prikazovati veliko okrevanje revščine. Roser predlaga, da bi morali napisati naslov: “Število ljudi v skrajni revščini se je od včeraj zmanjšalo za 130.000”.

“In tega naslova ne bi imeli enkrat, ampak vsak dan od leta 1990. V povprečju je bilo vsak dan 130.000 ljudi manj v skrajni revščini,” dodaja .Naravne nesreče postajajo manj smrtonosne

Evropa se po letu, ki so ga zaznamovale hude poplave, bori z obsežnimi gozdnimi požari. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki se odvijajo se zato zlahka počutite ogrožene.

Kaj pa število smrti zaradi naravnih nesreč?

V začetku do sredine 20. stoletja je bilo letno število smrtnih žrtev zaradi nesreč visoko. Pogosto je namreč doseglo več kot milijon na leto. V zadnjih desetletjih beležimo precejšen upad števila ljudi, ki umrejo v teh, še vedno nepredvidljivih dogodkih.

Naš svet v podatkih kot katastrofe opredeljuje vse geofizične, meteorološke in podnebne dogodke, vključno s potresi, vulkansko dejavnostjo, zemeljskimi plazovi, sušo, požari v naravi, nevihtami in poplavami.

V zadnjih letih je število smrtnih žrtev zaradi nesreč v razponu, umre od 10.000 do 20.000 ljudi. V najbolj usodnih letih, tistih z močnimi potresi ali cikloni, število žrtev od sredine šestdesetih let ni preseglo 500.000.

Število se ni zmanjšalo zato, ker so nesreče postale manj pogoste ali manj uničujoče – ampak zato, ker so izboljšana prehranska varnost, odpornost na druge nesreče in boljši nacionalni in mednarodni odzivi olajšali spopadanje z njimi. In za razliko od preteklosti, lakote danes običajno povzročajo državljanske vojne in politični nemiri, namesto naravnih nesreč.

Vir: Euronews.next Foto: Getty images

By A.K.

Komentar: