Je sevanje supernove gonilo evolucije na Zemlji?
Pred približno 2,5 milijona let je Zemljo doseglo sevanje bližnje supernove, ki je morda pustilo pomemben pečat v evoluciji življenja na našem planetu. Raziskovalci, ki jih vodi Caitlyn Nojiri, nekdanja dodiplomska študentka Univerze v Kaliforniji Santa Cruz, so s pomočjo računalniških simulacij in bioloških študij odkrili, da bi kozmični žarki, sproščeni ob eksploziji zvezde, lahko vplivali na razvoj vrst, kot so ribe ciklidi v jezeru Tanganjika, piše Space.com. Njihova hipoteza nakazuje, da je sevanje, ki razbija DNK, sprožilo mutacije in pospešilo diverzifikacijo vrst ter celo vplivalo na širjenje virusov. Ta povezava med vesoljskimi pojavi in zemeljskim življenjem odpira nova vprašanja o tem, kako oddaljeni dogodki oblikujejo naš svet.
Raziskava, objavljena v reviji The Astrophysical Journal Letters, temelji na analizi kozmičnih žarkov – visokoenergijskih delcev, ki potujejo iz globin vesolja. Nojiri in njena ekipa, v kateri sta sodelovala profesor Enrico Ramirez-Ruiz in podoktorska raziskovalka Noémie Globus, so se osredotočili na specifično supernovo, katere sledi železa-60 so odkrili na morskem dnu. Ta izotop, stranski produkt zvezdnih eksplozij, kaže, da je Zemljo pred milijoni let doseglo močno sevanje, ki je trajalo približno 100.000 let. Čeprav raziskovalci niso biologi, so v študijah o jezeru Tanganjika našli presenetljive vzporednice, ki podpirajo njihove domneve.
Kozmični vpliv na ribe ciklide
Jezero Tanganjika, eno najstarejših in biotsko najraznovrstnejših jezer na svetu, je dom več kot 250 vrstam ciklidov – rib, ki so evolucijskim biologom dobro znane po svoji raznolikosti. Študija iz leta 2024 je pokazala, da so ciklidi pred približno 2,5 milijona let doživeli nenadno diverzifikacijo vrst, kar sovpada s časovnim okvirom supernove, ki jo je modelirala Nojirijeva ekipa. To naključje je pritegnilo pozornost raziskovalcev, saj so kozmični žarki, ki lahko poškodujejo DNK, potencialno sprožili mutacije, ki so vodile do nastanka novih vrst. Poleg tega so opazili, da virusi nesorazmerno močno vplivajo prav na ciklide tega jezera, kar bi lahko bilo povezano z istim dogodkom.
Nojiri poudarja, da gre za hipotezo, ki zahteva nadaljnje raziskave. “Lahko bi bili tudi drugi dejavniki, a je vsekakor zanimivo,” pravi. Njihovi modeli kažejo, da je sevanje supernove doseglo Zemljo z dovolj moči, da je vplivalo na biološke procese, a vzročna povezava še ni dokončno dokazana. Kljub temu študija odpira vrata razmišljanju o tem, kako kozmični dogodki vplivajo na življenje, ki ga poznamo.
Od elektronike do biologije
Navdih za raziskavo je Nojiri našla že zgodaj, ko je opazila nenavadne učinke kozmičnih žarkov na tehnologijo. Kot primer navaja belgijske volitve leta 2003, kjer naj bi sevanje iz vesolja zmotilo sistem elektronskega glasovanja in povzročilo napake pri štetju glasov. “Noro je, da lahko nekaj iz vesolja tako vpliva na našo elektroniko,” je povedala za Space.com. Slednje jo je spodbudilo k razmišljanju o širših posledicah – če lahko kozmični žarki zmotijo tehnologijo, kako bi lahko vplivali na žive organizme?
To vprašanje je postalo temelj njene raziskave. Z modeliranjem širjenja kozmičnih žarkov iz supernov so raziskovalci skušali razumeti, kako daleč in s kakšno močjo so ti delci dosegli Zemljo. Njihovi izsledki kažejo, da so imeli potencial za pomembne biološke učinke, kar potrjujejo naključne, a intrigantne povezave, kot je diverzifikacija ciklidov.
Prihodnost raziskav in kozmični ribolov
Nojiri, ki zdaj načrtuje doktorski študij astrofizike, vidi v tej raziskavi šele začetek. “Lahko bi pričakovali diverzifikacijo potencialno tudi na drugih mestih,” pravi in dodaja, da bi podobne vzorce lahko iskali v drugih ekosistemih. Čeprav je povezava med supernovo in evolucijo ciklidov še nedokazana, je študija pomemben korak k razumevanju, kako vesolje vpliva na Zemljo.
Jezero Tanganjika tako ostaja naravni laboratorij, kjer se prepletajo kozmični in zemeljski procesi. Raziskava odpira vprašanja o tem, kako pogosto so takšni dogodki oblikovali življenje na našem planetu in ali smo morda vsi, vsaj delno, otroci zvezdnih eksplozij. Kot pravi Nojiri: “Kdo je pripravljen na kozmični ribolov?” Morda je odgovor skrit globoko v vesolju – ali pa v starodavnih vodah Tanganjike.
Portal24; Foto: Pixabay/Geralt/Fotografija je simbolna
