Znanstveniki z Univerze v Arizoni opozarjajo, da je treba podatke o eksoplanetu TRAPPIST-1e interpretirati previdno, čeprav je planet v „Zlatolaska coni“ in bi lahko v primeru obstoja atmosfere teoretično podpiral tekočo vodo. TRAPPIST-1e je eden od sedmih Zemlji podobnih planetov, ki krožijo okoli rdeče pritlikavke TRAPPIST-1, oddaljene približno 39 svetlobnih let. Nedavne analize opazovanj z vesoljskim teleskopom James Webb so sprožile vprašanja o prisotnosti metana v sistemu, vendar raziskovalci poudarjajo, da trenutno še ni mogoče potrditi niti obstoja atmosfere.
Dva članka, objavljena v The Astrophysical Journal Letters, predstavljata prve rezultate opazovanj sistema TRAPPIST-1, kjer raziskovalci, med njimi Sukrit Ranjan z Lunarnega in planetarnega laboratorija Univerze v Arizoni, analizirajo možne atmosferske in površinske značilnosti planeta TRAPPIST-1e. Modeli vključujejo različne scenarije, od tankih atmosfer do gostejših plasti plinov, ki bi lahko vplivale na prehod svetlobe skozi atmosfero med tranziti.
Čeprav ugotovitve predstavljajo pomemben napredek pri preučevanju enega najbližjih potencialno bivalnih svetov, Ranjan v dodatnem članku opozarja, da je za zanesljive sklepne vrednosti potrebna večja količina podatkov. Objavljena opazovanja so pokazala morebitne znake metana, a po njegovih besedah to še ne pomeni, da metan izvira iz planeta. „Ali atmosfera sploh obstaja?“ je za zdaj osrednje raziskovalno vprašanje.
Izzivi pri analizi zaradi lastnosti rdeče pritlikavke TRAPPIST-1
Opazovanja so bila izvedena s spektrografom NIRSpec na teleskopu James Webb, ki analizira svetlobo zvezde med tranzitom planeta. TRAPPIST-1e je med opazovanjem prestregel štiri takšne prehode, kar je raziskovalcem omogočilo prve namige o morebitni vsebnosti plinov v okolici planeta. A TRAPPIST-1, ultrahladna rdeča pritlikavka, predstavlja dodatno neznanko. Zaradi njene nizke temperature v lastni atmosferi obstajajo molekule, ki lahko posnemajo signale, ki bi jih raziskovalci sicer pripisali atmosferi planeta.
„Poročali smo o namigih metana, vendar je vprašanje: ‘Ali je metan posledica molekul v atmosferi planeta ali v zvezdi gostiteljici?’“ je poudaril Ranjan. Analize kažejo, da je scenarij atmosfere, bogate z metanom, malo verjeten – tudi v primerih, ko planet spominja na Saturnovo luno Titan.
Potrebna bodo obsežnejša opazovanja in nove misije
Raziskovalci opozarjajo, da teleskop James Webb ni bil zasnovan za podrobno karakterizacijo majhnih, Zemlji podobnih eksoplanetov, zato so dana opazovanja na meji instrumentalnih zmožnosti. „Zasnovan je bil že dolgo preden smo vedeli, da takšni svetovi obstajajo,“ je dejal Ranjan, ki ocenjuje, da obstaja le nekaj planetov, pri katerih je trenutna tehnika dovolj občutljiva za določanje atmosferske sestave.
Upanje za nadaljnji napredek predstavlja Nasina misija Pandora, načrtovana za izstrelitev leta 2026. Pandora, ki jo vodi Daniel Apai, bo specializirana za spremljanje eksoplanetov in njihovih zvezd pred, med in po tranzitu. Namenjena je prav ločevanju vpliva zvezde od signalov, ki izvirajo iz atmosfere planeta.
Raziskovalci medtem že pripravljajo dodatni krog opazovanj in izboljšane analitične metode. Trenutno se osredotočajo na tehniko dvojnega tranzita, kjer hkratno opazovanje planetov TRAPPIST-1e in TRAPPIST-1b omogoča natančnejše razločevanje med spremembami, ki jih povzroča zvezda, in tistimi, ki bi lahko kazale na prisotnost atmosfere. „Ta opazovanja nam bodo omogočila, da ločimo, kaj počne zvezda, od tega, kaj se dogaja v atmosferi planeta – če jo ima,“ je povedal Ranjan.
Foto: Pexels
