Jemenski Hutiji na Rdečem morju – agresivni in brez kontrole

ByAna Koren

10. marca, 2024 , , , , , ,
Ladja, Adenski zaliv, napad [Foto: Zajem zaslona/fotografija je simbolna]

Jemenski Hutiji na Rdečem morju – agresivni in brez kontrole

Jemenski Hutiji nadaljujejo s pritiskom na mednarodni pomorski promet, kar zdaj postaja vse bolj skrb vzbujajoče zaradi potencialnih ekoloških posledic. Po nedavni analizi Deutsche Welle je jasno, da bi se napadi, ki so že prisilili civilne ladje na daljše obhode okoli Rta dobrega upanja in celo povzročili potopitev prve tovorne ladje, lahko razvili v resno okoljsko krizo.

Zaradi napadov Hutijev so se civilne ladje prisiljene izogibati običajnim trgovskim potem, kar vključuje daljše in bolj tvegane rute, kot je obvoz okoli Rta dobrega upanja. Prvič je bila potopljena civilna ladja, kar je neposredno povzročilo okoljsko škodo. Ladja Rubimar, ki je potonila v začetku marca, je v morje izlila naftni madež dolžine 29 kilometrov, kar je alarmiralo regionalna poveljstva, odgovorna za varnost v Bližnjem vzhodu, vzhodni Afriki in srednji Aziji.

Strokovnjak za pomorsko varnost, Ian Ralby, je opozoril na resnost situacije, saj ni izključeno, da bo iz ladje v morje izteklo več kot 7000 sodčkov nafte in 22.000 ton amonijevega fosfatnega gnojila. Takšno izlitje bi lahko imelo katastrofalne posledice na okolje, med drugim na obrate za razsoljevanje, ki so ključni za oskrbo regije s pitno vodo. Ralby je v svojem podcastu “Blue Security” poudaril, da bi širjenje naftnega madeža lahko negativno vplivalo na ribje populacije, kar bi imelo velik vpliv na lokalno ribištvo. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da bi hitri tokovi v ozki ožini lahko naftni madež prenesli še dlje.

Napori mednarodne koalicije v boju proti Hutijem in vpliv Irana

Združene Države Amerike so decembra lani ustanovile mednarodno vojaško koalicijo z imenom “Operation Prosperity Guardian” kot odgovor na napade jemenskih Hutijev. V okviru te akcije deluje tudi nemška fregata Hessen. Kljub ciljnemu obstreljevanju položajev Hutijev s strani zavezništva pa še vedno ni prišlo do popolne prekinitve njihovih napadov. Ena izmed možnih razlag za to je podpora, ki jo Hutiji prejemajo iz Irana, države, ki se skuša postaviti kot zaščitnik Palestincev, zlasti v kontekstu vojne v Gazi. Iransko vodstvo je večkrat izrazilo grožnje proti Izraelu, medtem ko je hutijsko gibanje jasno izrazilo svojo protiameriško in protiizraelsko naravnanost.

Verjetno tudi zato, ker se Hutiji ne borijo sami. Za njimi stoji Iran, ki se skuša prikazati kot zaščitna sila Palestincev v kontekstu vojne v Gazi. Iransko politično vodstvo je Izraelu večkrat grozilo z uničenjem. “Hutujska agenda je tudi očitno protiameriška in jasno protiizraelska,” pravi Fabian Hinz, strokovnjak za Bližnji vzhod na Mednarodnem inštitutu za strateške študije (IISS) v Londonu. “Gre za zelo ideološko islamistično gibanje, ki meni, da je boj proti Izraelu enako pomemben kot Iran.” Partnerstvo med Iranom in jemensko milico deluje na tej podlagi, trdi.

Podobno vidi strokovnjak za Bližnji vzhod Michael Knight iz ameriškega think-tanka “The Washington Institute”, ki meni, da sta Huti in Islamska revolucionarna garda “sorodni duši”. Zato Hutijem v Teheranu “ni treba nujno povedati, kaj naj naredijo”, ugotavlja Knight.

Vojaška podpora Teherana

Obseg podpore Teherana je postal jasen konec januarja letos, ko so ameriške sile prestregle pošiljko vojaške pomoči iz Irana Hutijem. Po izjavi Centralnega poveljstva Združenih držav Amerike (CENTCOM) je vseboval komponente za balistične rakete srednjega dosega, eksplozive, komponente za podvodna in površinska vozila brez posadke, vojaško komunikacijsko in omrežno opremo, sklope protitankovskih raket in drugo vojaško gradivo. “Trenutna akcija v Rdečem morju in Adenskem zalivu ne bi bila mogoča brez iranske pomoči,” pravi Hinz.

Škoda pa ni ogromna samo v mednarodnem prometu. Zaradi posledic napada trpi tudi prebivalstvo Jemna, ki po letih vojne še vedno trpi. Potem ko se zdi, da so pogajanja med Savdsko Arabijo, država je že leta vodila mednarodno koalicijo proti Hutijem, lani jeseni privedla do sporazuma, so zdaj ustavljeni zaradi napadov na ladje.

Zaradi tega je Kraljevina zadržala že obljubljeno humanitarno pomoč. Povečani transportni stroški, ki jih povzročajo napadi, prav tako predstavljajo velik pritisk na Jemen in njegovo prebivalstvo. Država je na tovrstne dogodke še posebej občutljiva, ker je skoraj v celoti odvisna od uvoza hrane. Dostava pomoči je omejena tudi z napadi. “Zato se bodo učinki te krize zelo močno čutili v Jemnu,” je dejal Hinz.

Tveganje za Hutije na domači fronti

V tem pogledu so napadi na mednarodne ladje tvegani za Hutije doma. Velik del ljudi zavrača njihovo ideologijo, pravi Hinz. Vendar se boj proti Izraelu še vedno čuti v velikem delu jemenskega prebivalstva. “Hutiji to izkoristijo, da se v očeh svojih privržencev predstavijo kot legitimno odporniško gibanje,” pravi Hinz. Enako menijo analitiki Centra za strateške študije Sanaa s sedežem v jemenski prestolnici. “Za Hutije je to edinstvena priložnost, da uporabijo široko podporo palestinskemu cilju, da izboljšajo svoje padajoče ocene na območjih, ki jih nadzorujejo, saj poskušajo dokazati zunanjemu svetu, da so edina učinkovita oblast v Jemnu,” je dejal. decembra lani.

Vprašljivo pa je, v kolikšni meri bo dvig cen hrane dolgoročno vplival na protiizraelsko nastrojenost, ki je zelo razširjena v Jemnu, pravi strokovnjak Hinz. Hutije kot gibanje lahko zdaj vidimo kot “nekakšno nejedrsko Severno Korejo,” piše Knight v svoji analizi: “Agresiven, dobro oborožen akter, sovražen do ZDA, tudi na ključnem geografskem položaju.”

Ali je mogoče omejiti njihove napade na mednarodni ladijski promet? Fabian Hinz je skeptičen. To je odvisno tudi od razvoja vojne v Gazi. “Zdi se mi povsem razumljivo, da bi Hutiji zmanjšali svoje množične napade, če bi se vojna končala. Vendar bi Hutiji te napade na civilne ladje verjetno še vedno obravnavali kot svojo primarno možnost. Zato je malo verjetno, da bi se spremenilo tudi po morebitnem koncu vojne v Gazi.”

[Vir: Deutsche Welle]; Portal24; Foto: zajem zaslona