(Foto: DealNews)
Obeta se nam novi val podražitev, ki pa je napovedan že nekaj časa. Vrhunec podražitev nas torej čaka jeseni, med tem, ko je bila aprilska inflacija je bila 2,6-odstotna. Številne države zaradi vojne v Ukrajini namreč ustavljajo izvoz kmetijskih pridelkov zaradi česar, je finančno obremenjena predvsem prehranska veriga.
Zaradi skoraj štirikratne podražitve gnojil so v veliki stiski tudi slovenski kmetje. Dražitve surovin, storitev in energentov pa se je dražijo tudi hrano. TV Slovenija je poročala, da ekonomisti napovedujejo, da gre za cenovni šok, kakršnega pomnimo iz leta 2008, a bo ta trajal dlje.
Ekonomisti tako ocenjujejo, da se bo inflacija v letu 2022 gibala pri dobrih petih odstotkih, a je že aprilska inflacija z 2,6-mesečnim dvigom skorajda neverjetna. Tako visok dvig smo namreč nazadnje imeli septembra leta 1992. V enem letu so se cene v povprečju zvišale za sedem odstotkov. Cene blaga so višje za osem odstotkov, cene storitev pa za pet odstotkov. V skupini hrana so se najbolj podražili olje in maščobe za sedem odstotkov, meso za 6,3 odstotka, zelenjava (za 5,2 odstotka) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 odstotka). Nekatere napovedi govorijo celo o 20-odstotni podražitvi hrane v Evropi.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dejala, da »nimamo nobenih mehanizmov, ki bi bili v tem trenutku uporabni za spremembo določenih prejemkov.« Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije pa meni, da je »težko ocenjevati, ali so te podražitve upravičene ali neupravičene, namreč marsikaj se je zgodilo že zaradi inflacijskih pričakovanj.«
Podražitve repromaterialov, stroškov prevoza in orodja pa so se prelile tudi v končne cene obrtniških storitev.
“Ko imajo ljudje nekoč samo za golo preživetje, za hrano in za tiste osnovne potrebščine, potem stagnira gospodarstvo,” pravi Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Jerkičeva pa opozarja: “Pademo v spiralo. Večja ko je inflacija, manj je vreden denar, manj ko je vreden denar, manj se porabi denarja za stvari, ki so dolgoročne. Vsak od nas postane previden.«
Breda Kutin: “V prvem valu je bilo kar nekaj množičnih nakupov osnovnih življenjskih dobrin, ampak to je lahko le začasen ukrep, ker pač kopičenje ne rešuje problema,” je dejala Kutinova in dodaja, da je bolj kot velike zaloge živil pred vsakim nakupom potreben razmislek, pripraviti nakupovalni seznam in prebrskati stare omare. “Naši testi kažejo, da najbolj uveljavljene znamke niso samodejno najboljša izbira, čeprav so najdražje,” je še povedala Kutinova.
V Obrtni zbornici Slovenije pa po Mehovih besedah želijo, da “se tisti prispevki pri nas, ki so še najvišji v Evropi, znižajo in da prav to razliko dobijo zaposleni v obrti, podjetništvu in navsezadnje tudi v gospodarstvu”.
V Zvezi svobodnih sindikatov pa med tem predlagajo uskladitev minimalne plače. Ta se sicer vsako leto določa v januarju. Jerkičeva pa opozarja: »Do januarja je še daleč in ob takih podražitvah je zadnji dvig tako rekoč že izgubil svoj pomen in vrednost.«
Vir: MMC RTV Slovenija
