Kacin o Hamasovem napadu: Tragedija na Festivalu za mir in geopolitične posledice
V obsežnem in presenetljivem napadu, ki ga je izvedla Hamas teroristična organizacija na cilje v Izraelu, predvsem v neposredni bližini Gaze, je izgubilo življenje več kot tisoč ljudi. Tragično je dejstvo, da je več kot 260 ljudi izgubilo življenje na festivalu, ki je bil posvečen miru in je bil organiziran tik ob meji z Gazo. Udeleženci tega festivala, večinoma mladi ljudje, so bili prve žrtve napada.
Napad je močno pretresel svetovno javnost in spremenil medijske prioritete. Po besedah Jelka Kacina je bilo to nekaj, kar je potisnilo vse prejšnje medijske teme v ozadje. Napad je presenetil izraelsko obrambo, politiko in predvsem prebivalce območja v neposredni bližini Gaze.
Kacin v nadaljevanju izpostavlja, da je bil voditelj Hamasa le teden dni pred napadom v Moskvi, kjer se je sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, pa tudi z iranskim vrhom. Obe državi, Rusija in Iran, imata interes v tem, da se v Izraelu odpre nova fronta. To bi morda zmanjšalo pritisk na obe državi, glede na to, da je Rusija vpletena v spopad v Ukrajini, ki traja že skoraj dve leti.
ZDA in Evropa, kot glavna zaveznika Izraela, bi lahko zaradi pomoči Izraelu zmanjšali dobave vojaškega materiala Ukrajini. Kacin ob tem opozarja, da bi moral biti Iran, kot glavni dobavitelj in oskrbovalec Hamasa z orožjem in strelivom, vključen v to situacijo, zagotavljati potrebno opremo in obljubljati nadaljnjo podporo.
Hamasov napad na Izrael sproža široke politične posledice doma in v tujini
Jelko Kacin, evropski politični analitik, je izpostavil, da so dogodki v Izraelu močno vplivali na razmišljanje ljudi v Evropi in širši severni polobli. Posebno zaskrbljenost je izrazil glede tragične smrti udeležencev Festivala za mir, ki so bili tarča napada. Njihova smrt ni bila le naključna, temveč del premišljene strategije Hamasa. Z ugrabljanjem in zadrževanjem talcev upajo, da bodo lahko izsilili izpustitev svojih zapornikov iz izraelskih zaporov.
Kacin poudarja, da bo Izrael v odzivu na to tragedijo verjetno poskušal ne samo osvoboditi talce, ampak tudi trajno uničiti Hamas kot grožnjo svoji državi. “To je izredna situacija za Izrael, saj v zadnjih desetletjih niso zabeležili toliko smrtnih žrtev v enem dnevu,” je dejal Kacin. Izraelske obrambne sile se zdaj soočajo z velikim pritiskom, da pokažejo svojo sposobnost odziva. Glede na Hamasovo pridobivanje podpore med palestinskimi prebivalci, predvsem v Libanonu in Siriji, meni Kacin, da je Hamas mogoče premagati na vojnem polju, vendar ne na politični ravni.
Medtem ko se posledice napada odražajo v regiji, Kacin opozarja, da bo imel napad daljnosežne posledice tudi v ZDA. Trenutne politične razmere v ZDA so zapletene, še posebej v luči dejstva, da Predstavniški dom trenutno nima predsedujočega. Kljub temu je po Kacinovem mnenju pričakovati, da bodo ZDA hitro konsolidirale svoje politične razmere, še posebej v luči potrebe po podpori Izraelu. “V takih razmerah bodo ZDA zagotovo imele operativno vodstvo, tako Kongresa, Senata kot predsednika, in imele bodo proračun, ki bo omogočil tudi neposredno finančno in vojaško pomoč Izraelu v vojni s Hamasom,” je sklenil Kacin.
Kitajska v aktualnih razmerah išče vlogo posrednika, Evropa pred izzivom nadzora meja
Kitajska se bo po mnenju analitikov v luči trenutnih globalnih napetosti verjetno predstavila kot mirotvorna sila na svetovnem prizorišču. “Kitajska bo po vsej verjetnosti izkoristila te razmere, da se predstavi svetovni javnosti kot miroljubna, mirotvorna, posredniška država,” je povedal Kacin. Dodal je, da lahko pričakujemo, da se bo kitajski predsednik, poleg zunanjega ministra, osebno pozval obe strani konflikta, naj prenehata z uporabo sile in se posvetita dialogu. Cilj Kitajske bo predvsem izboljšanje svoje podobe v očeh mednarodne javnosti.
Medtem ko se svet sooča z geopolitičnimi napetostmi, se Evropa srečuje s svojim lastnim naborom izzivov, predvsem v zvezi z migracijami. Nestabilnost na Bližnjem vzhodu je povzročila povečanje migracij v Evropo. Na to temo je Jelko Kacin pojasnil: “Večina migrantov, ki prihajajo v Evropo, tudi preko Slovenije ali pa preko Lampeduse in Italije, so ekonomski migranti. Logična posledica tega bo, da bodo v ekonomskih migrantih mnoge politične opcije in velik del prebivalstva, videle tudi vojaško, lahko rečemo tudi teroristično grožnjo. To je realno pričakovati, da se bo odnos do ekonomskih migracij zaostril, predvsem pa se bo pokazala jasna potreba, da vse države odločno in učinkovito kontrolirajo svoje meje. Tudi Slovenija.”
Kacin je opozoril, da je treba razlikovati med potrebami po delovni sili v Evropi in varnostnimi tveganji. Medtem ko Evropa potrebuje migrante za delovno silo, je ključno tudi, da razvije mehanizme za prepoznavanje morebitnih varnostnih groženj, ki bi lahko prišle z migracijami.
Zaključil je s trditvijo, da bo v prihajajočem obdobju poudarek na strogem varovanju zunanjih meja Evropske unije. “Tako, kot so se do vprašanja migracij opredeljevale in ukrepale nekatere vlade, vključno z našo, od tega trenutka naprej, ne bo več sprejemljivo, ne za Evropsko unijo, ampak tudi in predvsem ne domačo javnosti,” je še dodal Kacin.
