Kaj bi Trumpovo drugo predsedovanje lahko pomenilo za Ukrajino?

Donald Trump [Foto: Wikimedia/Gage Skidmore]

Kaj bi Trumpovo drugo predsedovanje lahko pomenilo za Ukrajino?

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je glede zunanje politike, zlasti glede konflikta v Ukrajini presenetljivo tiho. Med sojenjem v New Yorku zaradi domnevnega prikrivanja plačil je Trump svojo pozornost usmeril na notranjepolitične teme, kot so protesti v kampusu zaradi vojne v Gazi, kritiziranje trenutnega predsednika Joeja Bidna ter poskusi spodkopavanja sodnih postopkov proti njemu. Trump, ki je republikanski kandidat za predsednika, Ukrajino v svojih javnih nastopih komajda omeni. Tudi stališča o glede ruske invazije ne izrazi jasno.

Odsotnost jasnega stališča

Manj kot šest mesecev pred predsedniškimi volitvami v ZDA Trumpovo nejasno stališče do zunanje politike, njegovo občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina in različna mnenja znotraj Republikanske stranke oblikujejo diskurz v njegovi odsotnosti. Na konservativni politični akcijski konferenci (CPAC) v začetku leta 2023 je Trump trdil: “Prekinil bom katastrofalno vojno med Rusijo in Ukrajino. To mi ne bo vzelo več kot en dan.” Kljub temu je Ukrajino na svojem družbenem omrežju Truth Social v zadnjih mesecih le redko omenjal.

Zmedenost in kritike

Februarja je Trump na Truth Social objavil: “Nikoli več ne bi smeli dajati denarja brez upanja na povračilo ali brez vezanih ‘povez’.” V aprilski objavi pa je zapisal: “Kot se vsi strinjajo, bi morala biti ukrajinsko preživetje in moč veliko bolj pomembna za Evropo kot za nas, vendar je pomembna tudi za nas! UKREPAJTE EVROPA!” Njegovi pozivi Evropi, naj zagotovi več pomoči, in ponavljajoča se trditev, da Rusija ne bi napadla Ukrajine, če bi bil on na položaju, so med njegovimi redkimi javnimi komentarji o tem vprašanju.

Strokovnjaki, kot je Steven Pifer, nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini, kritizirajo Trumpove trditve. Pifer je dejal: “Govori o tem, da ‘niso plačali svojega denarja Natu’, ne razume, da ne gre za plačevanje denarja Natu, temveč za zavezo, da boste namenili 2 % svojega BDP obrambnim izdatkom. To je nekdo, ki ne razume interesa ameriške nacionalne varnosti v stabilni in varni čezatlantski regiji.”

Strateška tišina

Prejšnji mesec, ko je ameriški kongres sprejel 61 milijard dolarjev ameriške pomoči za Ukrajino, je bila Trumpova strateška dvoumnost očitna. Aprila je omilil svoje nasprotovanje pomoči, da bi se izognil odzivu javnosti med svojim sojenjem. Javno je podprl predsednika ameriškega predstavniškega doma Mika Johnsona, ki je krmaril po paketu pomoči. Johnson je vključil določbo, ki zahteva vračilo 10 milijard dolarjev gospodarske pomoči od leta 2026.

Trumpovo vztrajanje pri posojilu odraža občutek med desnico MAGA, pod vplivom ruske propagande, da je vojna enostavno rešljiv mejni spor. Brez, da bi dodatno podal podrobnosti je Trump večkrat trdil, da lahko reši rusko vojno v Ukrajini pred dnevom inavguracije. Zasebno je dejal, da bo pritisnil na Ukrajino, naj odstopi ozemlje Moskvi, vključno s Krimom in Donbasom, poroča The Washington Post.

Javna občudovanja in kritik

Trump je v javnosti izrazil občudovanje avtokratskih voditeljev, kot sta Putin in madžarski premier Viktor Orban. Kljub temu mnogi Američani ne dojamejo nevarnosti, ki bi jih lahko predstavljalo drugo Trumpovo predsedovanje, meni Jacob Heilbrunn, avtor knjige “America Last: The Right’s Century-Long Romance with Foreign Dictators”. Heilbrunn je opozoril na napačno prepričanje, da Trump ustreza tradicionalnim predsedniškim kalupom. “Izvolitev Trumpa je enakovredna izvolitvi Viktorja Orbana ali Vladimirja Putina za predsednika ZDA,” je dejal Heilbrunn.

Scenariji prihodnosti

Michael Kimmage, zgodovinar hladne vojne, predvideva dva scenarija: vojna bi se lahko nadaljevala kot prej ali pa bi se Združene države lahko globlje vključile. Kimmage verjame, da bi lahko Trump stopnjeval vojno, da bi se razlikoval od svojih predhodnikov ali okrepil svoj argument za pogajanja.

Trenutno so praznino, ki so jo pustili Trumpovi omejeni komentarji o Ukrajini, zapolnili konservativni glasovi. Nekdanji direktor CIA in Trumpov državni sekretar Mike Pompeo je pred kratkim kritiziral omejitve Bidnove administracije Kijevu pri uporabi orožja, ki so ga dobavile ZDA, proti tarčam v Rusiji. Za BBC je še povedal, da ZDA Ukrajini niso zagotovile sredstev, potrebnih za zmago v vojni.

Pričakovanja glede prihodnje politike

Curt Mills, izvršni urednik The American Conservative, je v nedavnem eseju za New York Times ponovil teme o Trumpovi spretnosti kot pogajalca in predlagal, da bi njegova vrnitev v Belo hišo lahko ponudila presenetljive priložnosti za mir. Mills je za Kyiv Independent povedal, da je pomembno, kdo bo pred Trumpom, ter da ekipa, ki se oblikuje okoli Trumpa, lahko vpliva na politiko do Ukrajine v morebitni drugi Trumpovi administraciji.

Pifer, nekdanji veleposlanik ZDA v Ukrajini, je izpostavil zaskrbljenost zaradi morebitnega izstopa ZDA iz Nata glede na Trumpove izkušnje pri kadrovanju v prvem mandatu in lojaliste, ki jih bo verjetno pripeljal v drugi mandat.

Ukrajina ni glavna tema za ameriške volivce

Medtem ko nedavna anketa NYT/Sienna College kaže, da Ukrajina v ključnih nihajočih državah ni glavna tema za ameriške volivce in da več kot ducat republikancev, ki so glasovali za sprejetje paketa pomoči v višini 61 milijard dolarjev, na naslednjih preliminarnih volitvah ni imelo negativnega odziva, tuji voditelji in konservativni politiki še naprej obiskujejo Trumpa v njegovem klubu Mar-a-Lago na Floridi, prepričani, da lahko vplivajo na njegovo razmišljanje o Ukrajini.

Orban je po obisku marca dejal, da Trump Ukrajini ne bo “dal niti penija”, medtem ko je nekdanji britanski premier Boris Johnson pred kratkim dejal, da je poskušal prepričati Trumpa, da je pomoč Ukrajini v interesu ZDA. Medtem je s Trumpom povezan inštitut America First Policy Institute (AFPI) nedavno objavil knjigo o nacionalni varnosti, v kateri zagovarja, da je morebitna prihodnja pomoč ZDA Kijevu odvisna od sodelovanja Ukrajine v mirovnih pogajanjih z Rusijo. Eden od predsednikov AFPI je Robert Lighthizer, nekdanji Trumpov veleposlanik za trgovino in trenutni politični svetovalec.

Ugibanja o tem, kaj Trump čuti do Ukrajine, povečujejo

Ker ameriška kabelska omrežja ne predvajajo več Trumpovih govorov, se ugibanja o tem, kaj Trump čuti do Ukrajine, povečujejo. Sedanji voditelji republikanske stranke, kot je vodja senatne manjšine Mitch McConnell, so izpostavili Trumpovo tiho podporo predsedniku Johnsonu kot ključno za sprejetje svežnja pomoči, kar bi lahko del republikanske stranke usmerilo k bolj angažirani globalni drži in proč od Trumpovega izolacionizma.

Anketa CBS News, ki je anketirala ameriške volivce, je pokazala, da med republikanci Trump ostaja najbolj zaupanja vreden vir informacij o ruski vojni v Ukrajini. Glede na anketo tudi republikanci, ki zaupajo Trumpu, verjetno ne bodo podprli nadaljnje pomoči Ukrajini. Če so mu njegovi volivci zaupali, da jih bo obveščal o vojni v Ukrajini, so mu nekateri zaupali tudi, da jo bo končal. Eden od podpornikov Trumpa na njegovem shodu v New Yorku letos maja je dejal, da verjame, da je Trumpova prednostna naloga, da takoj konča vojno. “Mislim, da zmore, mislim, da ima dobre pogajalske sposobnosti in ima predhodne izkušnje s Putinom in Zelenskim,” je dejal Drew, 25-letnik, ki je prosil, da se razkrije le njegovo ime.

[Vir: Kyiv Independent]; Portal24; Foto: Wikimedia/Gage Skidmore