Kaj je v ozadju spora med Prigožinom in ruskim vojaškim vrhom?
Vojna, kakšna vojna? Zahodni mediji se ukvarjajo s posledicami likvidacije Jevgenija Prigožina, nekdanjega vodje plačanske skupine Wagner, na rusko vlado. Mednarodni inštitut za preučevanje vojne piše: “Ukrajinske sile so se približale drugi črta ruske obrambe na območju Robotina na zahodu Zaporoške oblasti, s čimer se preboji še razširijo.” David Petraeus, nekdanji poveljnik ameriške vojske v Iraku in direktor Cie, in Frederick W. Kagan, vplivni analitik, v Washington Postu pišeta, da ima ukrajinska ofenziva še vedno potencial, da preseneti kritike.
“Država bo vsakogar, ki bo pokazal nelojalnost, imela za sovražnika. Sovražnika, ki ga je treba likvidirati. Vsi bodo verjeli, da je bilo to izvedeno po cesarjevem ukazu. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, ali je res ali ne. Vse pa je prestrašilo.” Tako je eden od “dobro povezanih poslovnežev” za Washington Post opisal vzdušje v krogu elit v Rusiji.
Ameriški viri so potrdili, da je bila sestrelitev letala, v katerem so bili Prigožin in drugi voditelji Wagnerja, likvidacija, ki jo je verjetno odobril ruski predsednik Vladimir Putin.
Konflikt med Prigožinom in ruskim vojaškim vrhom
Konflikt med Prigožinom in ruskim vojaškim vodstvom je imel kot vsak drug materialno podlago. Concord Catering, podjetje v lasti Wagnerja, je prejelo, kot je potrdil Putin, okoli milijardo dolarjev posla za dobavo menz v ruski vojski. To je denar, ki so si ga želeli številni generali.
Tu je tudi Afrika, zaklad, ki si ga je prilastil Wagner. Minulo soboto je bil Prigožin na afriški turneji. The Wall Street Journal poroča, da je sudanskim gostiteljem, ki so mu v dar prinesli zlate palice iz rudnikov v provinci Darfur, dejal: “Potrebujem več zlata.” Dan prej je bil v Srednjeafriški republiki. Turneja naj bi potrdila, da še vedno nadzoruje donosen posel na območju Sahela. WSJ piše, da so razlog za njegovo obnašanje opredelili ta torek, dan preden so ga ubili.
Delegacija ruskega obrambnega ministrstva je pristala v Bengaziju, mestu na vzhodu Libije, kjer še vedno vodi general Khalifa Haftar. Povabil jih je sam Haftar. V njegovih krogih so bili zaskrbljeni zaradi Prigožinovega upora. Menili so, da bi lahko Wagner kaj takega sprožil tudi pri njih. Delegacija je za seboj pustila ruske obveščevalce. Slednji bodo odslej nadzorovali nekdanje Wagnerjeve plačance, ki so varovali naftna polja pod nadzorom Haftarja.
Dedičev Prigožin nima
Zdi se, da se bo to model pospešil po Prigoginovi smrti. Dedičev ni, vsi so pomrli, vojaške in civilne obveščevalne službe lahko prevzamejo delo brez večjega odpora. “Prigožinova smrt “ničesar ne spremeni,” je za WSJ povedal uradnik nigerijske obveščevalne službe. “Rusija je še vedno tam. Ko vodja Wagnerja odide, so še vedno aktivni v Afriki. Mogoče se bodo zdaj roke Kremlja okrepile.”
Fidèle Gouandjika, višji svetovalec srednjeafriškega predsednika Faustina-Archangea Touadéra, je za Financial Times povedal, da je Prigogineova smrt žalostna novica.
“Rešil je demokracijo, tako da je zdaj država v žalovanju (kar pomeni, da je obdržal Touadéra in njegovo kliko na oblasti). Toda za nas to ne spremeni popolnoma ničesar. Še naprej bomo imeli Wagnerja na igrišču, zahvaljujoč dogovoru s Kremljem.” Touadére je sprejel Prigožina, a se je tudi na vrhu Afrike in Rusije v Sankt Peterburgu vidno izogibal stikom s šefom Wagnerja, ker mu je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da bi bilo tako pametneje.
Pri prevzemih poslov ne bo šlo brez trenj, resnejše težave je mogoče pričakovati, a v Kremlju donosnim poslom ne nameravajo obrniti hrbta. Pričakovati je mogoče kopijo libijskega modela, da Wagnerjevi plačanci dobijo novega šefa iz obveščevalnih služb in nadaljujejo z istim delom.
Gre za plačance, ki imajo sicer neko mero lojalnosti nekdanjemu poveljniku, a se zavedajo, da jim nekdo mora izplačati plače. Prijetneje je biti v Afriki, kjer lahko nekaznovano trpinčijo lokalno prebivalstvo, posiljujejo in ubijajo ter ropajo, kot pa se upirati in končati na prvi črti ukrajinskega bojišča.
Putin in njegove sive eminence so se morda odločili eliminirati Prigožina in njegove najožje sodelavce, saj jih je skrbelo, da bi lahko v Afriki ustvaril imperij, ki bi se jim izmuznil iz rok.
