Kaj nas čaka, solidarnostni prispevek ali prostovoljna sobota?
Vlada je na današnji seji sprejela pomemben korak v smeri pomoči pri obnovi po nedavnih poplavah z uvedbo interventnega zakona. Predlog zakona, ki je bil zelo pričakovan, vključuje različne rešitve za zagotovitev sredstev za obnovo po poplavah, med drugim tudi nov obvezni prispevek.
S tem novim ukrepom, imenovanim “solidarnostni prispevek”, bodo tako zaposleni kot delodajalci prispevali k obnovi Slovenije. Prispevek, ki ga bo obračunala Finančna uprava (FURS), bo namenjen skladu za obnovo Slovenije (SOS sklad). Sklad bo uporabljen za sofinanciranje celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi.
Predvideni znesek prispevka bo približno 0,3 odstotka od dohodka tako za zaposlene kot za delodajalce. Točen delež bo določilo Ministrstvo za delo in ga sporočilo še danes.
Vlada prav tako ponuja alternativno možnost, imenovano “solidarnostna sobota”. Ministrica za javno upravo, Sanja Ajanović Hovnik, je pojasnila, da ta alternativa omogoča podjetjem in zaposlenim, da prispevek nadomestijo z delom. To pomeni, da lahko podjetja v soglasju z zaposlenimi namenijo dobiček ali dohodek določenega dne za sklad za obnovo Slovenije.
Vlada se je odločila za to dvojno možnost. Vlada namreč prepoznava, da se podjetja in panoge razlikujejo po svojih zmožnostih in organizacijskih omejitvah. Prav tako se zavedajo, da bi bilo težko zahtevati od vseh enako angažiranost, še posebej ob vikendih.
Glede na pričakovan obseg prispevkov ocenjujejo, da bi se lahko letno zbralo med 100 in 150 milijoni evrov za sklad obnove Slovenije.
Minister za delo, Luka Mesec, je pojasnil, da so podjetja in gospodarstveniki sami predlagali idejo solidarnostnega dneva, kar se je nato udejanjilo kot solidarnostni prispevek. Zavrnil je druge predloge, ki bi od plače odtegnili določen znesek, saj bi to zahtevalo soglasje delavcev in bi poseglo v ustavno zavarovano kategorijo. Z novim ukrepom bodo tako prispevali tako zaposleni kot delodajalci, kar se zdi poštena in enakopravna rešitev.
Slovenija je že v preteklosti po naravnih nesrečah uvedla podobne ukrepe, kot se spominjamo po potresu v Posočju. Tokratni korak kaže na enoten pristop države in gospodarstva za obnovo po nedavnih uničujočih poplavah.
