V političnem zakulisju kroži obsežen 28-točkovni dokument, ki naj bi začrtal pot iz ukrajinskega vojaškega brezna. Osnutek, ki si ga je mednarodna javnost začela natančneje ogledovati v zadnjih dneh, predvideva vrsto varnostnih, ozemeljskih in gospodarskih kompromisov med Kijevom, Moskvo in zahodnimi zaveznicami. Dokument med drugim ureja vprašanje meja, prihodnje obrambe Ukrajine ter postopnega vračanja Rusije v svetovno gospodarstvo.
Dokument izpostavlja potrditev suverenosti Ukrajine in vzpostavitev širokega sporazuma o nenapadanju med Kijevom, Moskvo in evropskimi državami. Predvideno je, da bi nejasnosti zadnjih desetletij šteli za razrešene, hkrati pa bi se Rusija zavezala, da ne bo posegala v sosednje države.
ZDA naj bi posredovale pri vzpostavitvi dialoga med Natom in Rusijo, cilj pa je postopna deeskalacija. Ukrajina bi imela pravico do varnostnih jamstev, vendar pod pogojem, da njena vojska ostane omejena na 600.000 vojakov, navaja AFP.
V osnutku se nahaja tudi določilo, da bi Ukrajina ustavno zapisala nečlanstvo v Natu, Nato pa bi v svoj temeljni dokument vključil zavezo, da Ukrajine v prihodnje ne bo sprejemal. Zavezništvo bi se zavezalo, da ne bo nameščalo vojakov na ukrajinskem ozemlju, medtem ko bi evropska lovska letala ostala v državah članicah, na primer na Poljskem.
Gospodarska konstrukcija predloga
AFP poroča, da paket predvideva pomembno finančno podporo za obnovo Ukrajine. Svetovna banka bi oblikovala poseben sklad, prek katerega bi se financirale naložbe v infrastrukturo, obnovo energetskih omrežij ter razvoj rudarstva in naravnih virov.
Pomemben del predloga se nanaša na zamrznjena ruska sredstva. Približno 100 milijard dolarjev bi se uporabilo za ukrajinsko obnovo pod ameriškim nadzorom, od česar bi polovico dobičkov pripadlo ZDA. Evropske države naj bi prispevale dodatnih 100 milijard dolarjev ter postopno sprostile del svojih zamrznjenih ruskih sredstev. Preostanek bi bil usmerjen v poseben ameriško-ruski investicijski mehanizem.
Predvidena je tudi vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo, postopno odpravljanje sankcij ter razprave o ponovni vključitvi v skupino G8.
Jedrska elektrarna Zaporiška naj bi delovala pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo, proizvedena elektrika pa bi bila razdeljena med Ukrajino in Rusijo.
Ozemeljske določbe in humanitarni del
Eden najobčutljivejših segmentov predloga je ozemeljska ureditev. Krim, Lugansk in Doneck bi bili priznani kot de facto del Rusije, vključno s strani ZDA. Regiji Herson in Zaporožje naj bi bili zamrznjeni na liniji stika, kar bi pomenilo njuno dejansko razdelitev po trenutnih položajih. Rusija bi se odpovedala drugim območjem, ki jih še nadzoruje izven petih regij, ukrajinske sile pa bi se morale umakniti iz dela Doneške regije, kjer bi bil vzpostavljen varovalni pas.
Strani bi se zavezali, da po dogovoru meja ne bodo spreminjali s silo, sicer bi varnostna jamstva prenehala veljati.
Dokument predvideva tudi sporazume o prostem pretoku žita preko Črnega morja ter neovirano ukrajinsko uporabo reke Dneper za gospodarske aktivnosti. Ustanovljen bi bil humanitarni odbor za izmenjavo ujetnikov, vračanje posmrtnih ostankov in združevanje družin.
Volitve v Ukrajini naj bi bile izvedene v 100 dneh po sklenitvi dogovora, vse strani pa bi prejele amnestijo za dejanja v času vojne in se odpovedale medsebojnim zahtevkom v prihodnje.
Sporazum bi bil pravno zavezujoč, njegov nadzor pa bi prevzel posebno ustanovljen Mirovni svet pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob kršitvah bi bile predvidene sankcije. Premirje naj bi začelo veljati takoj, ko bi se obe strani umaknili na dogovorjene položaje.
Foto: Pexels
