Vlada je sprejela usmeritev, da Zavod za blagovne rezerve odkupi vso pšenico. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist se ob vladnih prehranskih ukrepih sprašuje, kaj vlada z njimi sploh hoče doseči.

Trg žit deluje, cena pšenice na pariški borzi pada in je pri 340 evrih na tono, opozarja Kuhar

“Manjkajo cilji v petek predstavljenih ukrepov. Želi vlada znižati cenovni pritisk na hrano ali ohranjati proizvodni kmetijski potencial? Nevarnost državnega ukrepa odkupa pšenice je lahko celo povečanje inflacije.”

Aleš Kuhar
Ukrep

Država bo slovenskim kmetom namenila v pomoč proti draginji namenila 22,4 milijona evrov subvenci. 5,2 milijona od tega dobi mlečni sektor. 2,2 milijona je finančno nadomestilo zaradi naraščajočih cen energentov. 15 milijonov je namenjenih za nakup repromateriala, zlasti gnojil.

Poseg ima lahko pozitivne učinke na ohranjanje proizvodnega potenciala. Zaradi slednjega kmetje, zaradi visokih vhodnih stroškov, ne bi zmanjševali proizvodnje, pravi Kuhar. A subvencije se v nižje prodajne cene ne bodo prevedle.

“Kupci od tega subvencijskega paketa, ki ni majhen, ne bomo imeli nič na kratek rok, na srednji ali dolgi rok pa morda ne bomo videli zniževanja kmetijske proizvodnje. In to samo v primeru, ko bo to subvencijo dobilo tržno kmetijstvo, zadružno kmetijstvo oziroma tisto, ki je del tržnih relacij. Teh kmetij pa je manj kot tretjina v Sloveniji. Ostali so praktično samooskrbovalne kmetije. Vlada naj transparentno komunicira, kaj je cilj posega: ali blažitev draginje na kmetijah ali ohranjanje proizvodnega potenciala na kmetijskih gospodarstvih ali je cilj zniževanje cen hrane. S tem ukrepom ne dosežemo prvega in tretjega.”

Aleš Kuhar

Predstavniki kmetov so z najavo subvencij sicer zadovoljni a pravijo, da bi morale biti nekoliko višje glede na povečanje stroškov gnojil, energentov in embalaže.

Kuhar pravi, da vertikalne cenovne transmisije kažejo na najbolje delujoče trge doslej, na katerih kmetom uspe stroške prevaliti naprej. Zadrževanje stroškov se dogaja na ravni živilske industrije in trgovine, ne na ravni kmetij.

Hitro delovanje trga

Desetletja govorimo o asimetričnem presežnem prenosu stroškov na kupce in o tem, kako si trgovci vedno vzamejo preveč.

“V tem trenutku pa prvič vidimo – zdaj že četrti mesec zapored – da se v ceni, ki jo plačujemo kupci in v ceni, ki jo plačuje trgovina, dogaja zadrževanje cenovnega sunka. Trgovina je dejansko za četrtino znižala povečane stroške živilske industrije v obliki proizvodnih cen. To govorimo o slovenski verigi, ker uvozne cene niso tako absorbirane … Na ravni primara, kmetijske ekonomike oziroma ekonomskih subjektov, vidimo popoln prenos višjih stroškov goriv, gnojil itn. v prodajne cene kmečkih surovin: mleka, živine – in to v zelo kratkem obdobju. Običajno so bili ti intervali prenosa zelo dolgotrajni. Cene so kmetijske stroške odražale šele po štirih do šestih mesecih. Zdaj pa trg deluje zelo hitro, ker je dejansko panika in živilska podjetja morajo zviševati odkupne cene, če želijo dobiti blago. In trg deluje fantastično!”

Aleš Kuhar

V tako delujoče tržne mehanizme ni treba grobo posegati, pravi Kuhar. Sam bi pričakoval druge ukrepe: socialno pomoč in ukrepe tržnega sledenja (namesto najavljene primerjave cen košarice izbranih živil, ki je sicer ukrep civilne družbe).

Kako Kuhar ocenjuje usmeritev vlade, da bi Zavod za blagovne rezerve (ki najema kapacitete mlinov ipd.) odkupil doma pridelano pšenico?

Predstavniki kmetov pričakujejo odkupno ceno po okrog 400 evrov na tono. Kuhar poudarja, da trg žit deluje. Cena pšenice na pariški borzi pada in je pri 340 evrih na tono. Strošek pridelave pšenice pri nas, kot ga računa Kmetijski inštitut, je dobrih 270 evrov na tono. Torej bi morebitni odkup iz državnega proračuna po 400 evrov pomenil distorzijo na trgu in ustvarjanje dodatne inflacije.

Predvsem manjkajo natančni načrti državnega odkupa pšenice. Razmere zaradi cen hrane so zaostrene, bo pa potrebno še nekaj razmisleka o ciljih, ki si jih vlada zastavlja z “dokaj smelimi predlogi”, pravi Kuhar.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič  je dejal, da je vlada odločitev o ukrepih na področju kmetijstva sprejela sama.

“Obžalujemo to, da je vlada priprave na to uredbo skrivala, kakor kača skriva noge.”

Roman Žveglič

Med 22 milijoni za kmetijstvo je 15 milijonov evrov subvencij za nakup repromateriala, zlasti za močno podražena gnojila. V Zbornici to pozdravljajo, ker bo kmetom pomagala znižati stroške, pravi Žveglič.

Vir: RTV Slovenija

Foto: Siol

By A.K.

Komentar: