Kako bo Slovenija zagotavljala elektriko leta 2040? Takšne so vizije strokovnjakov
Po odpovedi referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2) so se predstavniki energetskih podjetij, raziskovalnih institucij, fakultet ter nevladnih organizacij zbrali na prvem posvetu pri premierju Robertu Golobu. Razpravljali so o scenarijih oskrbe Slovenije z električno energijo do leta 2040. Po poročanju MMC RTV SLO je bil dogodek del širšega cikla razprav, ki naj bi zagotovile celovito vizijo energetske prihodnosti države.
Premier Robert Golob je uvodoma poudaril, da se svet nahaja na prelomnici tehnološkega razvoja. “V preteklem letu je projekt JEK 2 dobil zelo velik pospešek, pa vendar se je na koncu izkazalo, da smo morda prehitro preskočili prvo fazo, in sicer razpravo o tem, kakšna je sploh vizija oskrbe Slovenije z električno energijo v prihodnosti,” je dejal. Spomnil je tudi na evropske zaveze o razogljičenju družbe do leta 2050.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je izpostavil hitro spreminjajoče se razmere v energetiki. “Smo na razpotju med novim in starim svetom. Vemo, da so stari svet poganjala fosilna goriva, novi svet pa bo poganjala čista tehnologija,” je dejal. Po poročanju MMC RTV SLO je minister opozoril na nujnost prilagajanja tehnološkim in okoljskim izzivom, kar vključuje tudi razpravo o vlogi jedrske energije.
Različne vizije energetskih strokovnjakov
Na posvetu so strokovnjaki predstavili različne poglede na oskrbo z električno energijo. Roman Bernard iz NGEN-a je poudaril pomen sončne in vetrne energije z visoko stopnjo shranjevanja. “Hranilniki bodo omogočili tudi 24-urno pokrivanje proizvodnje na lokaciji,” je dejal. Slovenija po njegovem mnenju razpolaga z velikim potencialom za gradnjo sončnih elektrarn.
Vekoslav Korošec iz Gospodarske zbornice Slovenije je predlagal kombinacijo obnovljivih virov, jedrske energije in shranjevanja presežkov v obliki vodika. “Gospodinjstvom in gospodarstvu bomo zagotovili konkurenčne cene,” je poudaril. Po poročanju MMC RTV SLO je Korošec opozoril tudi na pomembnost doseganja ogljične nevtralnosti.
Dejan Paravan iz Gen energije meni, da je jedrska energija realna možnost za leto 2040, pri čemer je izpostavil perspektivo malih modularnih reaktorjev, ki pa so še v fazi razvoja. Dušan Plut iz SAZU-ja je pozval k radikalni energetski strategiji in zmanjšanju rabe energije. Opozoril je na primer Švice, ki se je s pomočjo referenduma odločila za zmanjšanje absolutne rabe primarne energije.
Pomembnost zmanjševanja porabe in energetske učinkovitosti
Nevladnik Jonnas Sonnenschein iz Umanotere je poudaril, da energetska prihodnost ne sme temeljiti le na tehničnih rešitvah. “Če želimo ohraniti energetsko intenzivno industrijsko strukturo, bomo težko dosegli okoljske cilje,” je opozoril. Stane Merše iz Instituta Jožef Stefan je izpostavil pomen energetske učinkovitosti, še posebej v zimskih mesecih, ko je pomanjkanje virov največje. Po poročanju MMC RTV SLO je Merše dodal, da lahko učinkovito ogrevanje bistveno zmanjša sezonski vpliv na energetske potrebe.
Direktor Elesa Aleksander Mervar je razkril, da je bila lanska poraba električne energije v Sloveniji za 14 odstotkov nižja kot leta 2019, kar pripisuje porastu samooskrbnih sončnih elektrarn. Prihodnost vidi v kombinaciji jedrske energije in obnovljivih virov. “Pomembno je, da smo pametni pri subvencioniranju obnovljivih virov,” je dejal.
Tomaž Štokelj iz Holdinga Slovenske elektrarne je dodal, da je prihodnost jedrske energije neizbežna, vprašanje pa ostaja, ali se odločiti za velike reaktorje ali manjše modularne enote. Po poročanju MMC RTV SLO strokovnjaki poudarjajo tudi vlogo Slovenije pri blaženju podnebnih sprememb, kar vključuje tako prilagajanje kot aktivne ukrepe za zmanjšanje vpliva.