Rast cen dušikovih gnojil, povezana z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtjem Hormuške ožine, odpira novo inflacijsko tveganje – tokrat z zamikom, a z jasnimi posledicami za globalne prehranske verige.
Analitiki Capital Economics opozarjajo, da neposredni energijski šok ostaja v ospredju, vendar se v ozadju krepi pritisk prek dražjih kmetijskih vložkov. Najbolj izpostavljena je sečnina, ključna sestavina gnojil, pri kateri bi se lahko vpliv na cene hrane raztezal v naslednjih 15 mesecih.
Za razliko od hitrih tržnih reakcij po začetku vojne v Ukrajini se tokrat oblikuje počasnejši, a potencialno bolj neenakomeren učinek. Najbolj ranljivi so nastajajoči trgi z nižjimi dohodki, kjer dražji vložki neposredno znižujejo pridelke in kupno moč.
Krčenje ponudbe dušikovih gnojil
Največji pritisk je skoncentriran pri dušikovih gnojilih, katerih proizvodnja je tesno vezana na zemeljski plin. Približno 15 odstotkov svetovne ponudbe prihaja z Bližnjega vzhoda, kjer je pomorska blokada omejila izvoz. Posledično so se cene sečnine zvišale za več kot 50 odstotkov.
Po ocenah analitikov tudi morebitna ponovna vzpostavitev ladijskega prometa ne bi takoj normalizirala razmer. Poškodovana infrastruktura na ključnih logističnih točkah bi lahko zavirala dobavne verige še več mesecev.
Makroekonomski učinek na razvita gospodarstva naj bi ostal omejen, vendar se tveganje bistveno povečuje v regijah, kot sta podsaharska Afrika in Južna Azija. Tam kmetijstvo predstavlja visok delež BDP, zato lahko že manjši izpad pridelka sproži občutno gospodarsko krčenje.
Ob tem del globalne ponudbe ostaja razmeroma stabilen, saj večji proizvajalci v drugih regijah za zdaj niso neposredno prizadeti, kar delno blaži tveganje širšega sistemskega šoka.
Inflacijski učinek z zamikom
Učinek dražjih gnojil na inflacijo ne bo takojšen. Zaradi sezonskih ciklov setve in porabe obstoječih zalog se največji pritisk na cene hrane pričakuje z zamikom, ki lahko preseže eno leto.
V osnovnem scenariju Capital Economics naj bi inflacija cen hrane v Združenem kraljestvu do leta 2027 presegla 6 odstotkov, medtem ko bi v ZDA in evroobmočju vrh dosegla blizu 4 odstotkov. To ostaja pod ravnmi iz leta 2022, ko so bile rasti dvomestne, vendar dovolj visoko, da bi vplivalo na kupno moč gospodinjstev.
Ključna razlika tokratnega cikla je v postopnosti. Namesto nenadnega šoka se oblikuje dolgotrajnejši pritisk, ki se bo prenašal skozi celotno prehransko verigo – od kmetov do končnih potrošnikov.
