Kako je Nemčija izgubila gospodarski zagon?
Po desetletjih gospodarskih uspehov, ko je Nemčija dominirala na svetovnih trgih z vrhunskimi izdelki, kot so luksuzni avtomobili in industrijski stroji, se zdaj sooča z eno največjih kriz svojega časa. Ruska invazija na Ukrajino in prekinitev dobave poceni zemeljskega plina sta povzročili šok za nemško industrijo, ki je dolgo časa veljala za proizvodnjo silo Evrope.
Preden se osredotočimo na sedanjost, je vredno spomniti, kako pomembna je bila Nemčija v evropskem in svetovnem gospodarstvu. V času, ko so se mnoge evropske države utapljale v dolgovih, je Nemčija cvetela, z rekordnim številom delovnih mest in vedno večjim dobičkom v državni blagajni. A, kot pravijo, se stvari spreminjajo.
Mednarodni denarni sklad in Evropska unija oba napovedujeta, da se bo nemško gospodarstvo letos skrčilo. Glavni razlog? Energetska kriza. Z izgubo poceni ruskega zemeljskega plina so se številna podjetja znašla v težavah, saj so odvisna od nizkih cen energije za proizvodnjo.
Nevarnost deindustrializacije
Christian Kullmann, izvršni direktor velikega nemškega kemičnega podjetja Evonik Industries AG, opozarja na nevarnost “deindustrializacije”. Visoki stroški energije in pomanjkanje ukrepov vlade lahko prisilijo podjetja, da svoje tovarne in visoko plačana delovna mesta preselijo drugam.
Eden od rešitvenih predlogov je omejitev cen industrijske električne energije. Omejitve bo financira vlada, da bi preprečila nadaljnje škode za gospodarstvo. Predlog je že povzročil trenja med člani koalicijske vlade. Nekateri namreč menijo, da bi to povečalo odvisnost od fosilnih goriv.
Da bi ublažila energetsko krizo, je Nemčija sprejela ukrepe, kot so oživljanje starih elektrarn na premog in iskanje alternativnih virov energije. Podjetja, kot so Drewsen Spezialpapiere in Schott AG, so začela eksperimentirati z obnovljivimi viri energije in alternativami zemeljskemu plinu.
Toda vse to je le začasna rešitev. Energetski prehod zahteva veliko naložb in koordinacije, kar pomeni, da birokracija in politično nesoglasje lahko upočasnita napredek. Kljub temu obstaja občutek nujnosti, da se nekaj stori.
Holger Schmieding, glavni ekonomist pri banki Berenberg, meni, da mora Nemčija ukrepati hitro, da bi povrnila zaupanje podjetij. Odprava negotovosti glede cen energije in jasno opredeljene politike bi podjetjem omogočile načrtovanje svoje prihodnosti, namesto da bi odlašale z naložbenimi odločitvami.
V zaključku, Nemčija je nekoč veljala za gospodarski zgled za mnoge države, danes pa se sooča z eno svojih največjih kriz. Čeprav pot do okrevanja ne bo lahka, Nemčija ima vse potrebne vire in znanje, da se dvigne nazaj na vrh. Vendar bo potrebno veliko truda, koordinacije in predvsem volje za spremembe.
