Hip-hop se že dolgo uporablja za izražanje nasprotovanja družbeni in politični nepravičnosti. Zdaj indijski raperji s to dediščino nadaljujejo.
Kako je rap postal mogočna oblika protesta v Indiji
V mrzli zimi 2019-2020 so v soseski Shaheen Bagh v Delhiju odmevali pozivi k inquilabu (revoluciji) in azadiju (svobodi).
Ljudje so protestirali proti sprejetju spornega zakona o spremembi Zakona o državljanstvu. Ta zagotavlja državljanstvo nemuslimanskim nezakonitim priseljencem iz Pakistana, Bangladeša in Afganistana.
Zaradi zamud zaradi pandemije se trenutno še ne izvaja. Kritiki trdijo, da je del hindujske nacionalistične agende vladajoče stranke Bharatiya Janata Party (BJP).
Njen cilj je marginalizirati indijsko muslimansko prebivalstvo. Čeprav vlada trdi, da gre zgolj za pomoč tistim, ki bežijo pred verskim preganjanjem.
Zaradi vse večjih protestov so množice ljudi več dni in noči bedele v muslimanskem naselju Shaheen Bagh.
Ob tem je mladi študent novinarstva Shumais Nazar izjavil, da je inquilab nov hindustanski ritem. To se je zgodilo v skladbi Streetocracy, ki je rap skladba v podporo protestom proti agenciji CAA.
Približno v istem času je Sumit Roy iz Kalkute v zgodnjih jutranjih urah napisal in posnel pesem Go protest. Pesem je odziv na proteste študentov, ki jih je sprožila vlada. V njej je zapisal: “Poora desh cheeke/ chowkidar chor hai” (“Vsa država kriči/ tisti, ki so stražarji, so tisti, ki ropajo”). Ta stavek se nanaša na indijskega predsednika vlade Narendro Modija, ki se je v kampanjah označil za čuvaja naroda.
V severovzhodni zvezni državi Assam pa je raper VAN M med policijsko uro in zaporami izjavil: “Assam aaj jal raha/ khoon mera khaul raha” (“moja kri vre/ ko vidim, kako moja država gori”)
Ti raperji, ki so skupaj odločno nastopili proti CAA, sledijo vzponu hiphopa kot protestne glasbe v Indiji.
Nujna vprašanja
Chuck D, raper priljubljene skupine Public Enemy, je nekoč rap imenoval črni CNN. Pri tem je mislil na dejstvo, da sta hiphop in rap nastala v afroameriški skupnosti v newyorškem okrožju Bronx. Bila sta orodje za razširjanje vprašanj socialne nepravičnosti, rasizma in diskriminacije.
V zadnjih nekaj letih so tudi mladi v Indiji začeli uporabljati rap kot sredstvo izražanja nasprotovanja. Čeprav organizacije za človekove pravice trdijo, da indijska vlada vse bolj ostro obračunava s kritiki svojega režima. Govorijo o diskriminaciji in marginalizacije do apatičnosti vlade. “Z rapom izražam jezo, ki jo imam v sebi že več let. Rap mi omogoča, da govorim o svojih življenjskih izkušnjah,” je za BBC Culture povedal Arivu.
Zatiranje in nasilje, povezano s kastnim sistemom, je tema, ki je v Indiji najbolj vznemirja raperje. Arivu pravi, da ga navdihujejo besede Nine Simone. “Dolžnost umetnika, da odraža čas, v katerem živi.”
“Povsod po svetu le skupnosti, ki so bile potisnjene na rob, z umetnostjo postavljajo težka vprašanja. To se zdaj dogaja v Indiji,” pravi klasični glasbenik in aktivist TM Krishna. “Mnoge od teh skupnosti nimajo druge izbire, kot da povzdignejo svoj glas in izzovejo poslušalce.” Kot pravi Arivu: “Rap je ljudska umetnost. Ne pripada eliti in to me privlači.”
Družbeni aktivist Nityanand Jayaraman, ki je v proteste vključen že od začetka, je za BBC Culture povedal, da osrednji mediji niso pokazali zanimanja za poročanje o tej zgodbi. Zato so morali najti način, kako priti do vodstva podjetji. “Naši glasovi iz Indije niso bili slišani. Zato smo želeli, da bi mladi belci po vsem svetu pritisnili na njih. Rap videospot, ki smo ga posneli, je deloval.”
Raperji namerno uporabljajo jezik, ki poslušalce spravlja v nelagodje. Njihov namen je postavljati neprijetna vprašanja. Krishna dodaja, da takšni umetniki nagovarjajo več občinstev. Nagovarjajo svoje vrstnike, naj se dvignejo in spregovorijo. Starejšim v skupnosti sporočajo, da je čas, da nehajo nemo prenašati krivice, ter izzivajo večje institucije, vključno z višjim razredom in vlado.
Prelomni trenutek?
Indijski protestni rap je verjetno dozorel po gibanju proti CAA in NCR konec leta 2019. Arivu o razlogih za podporo protestov, pravi: “Poskušajo nas razdeliti na podlagi jezika in vere. A tega ne bom sprejel.” Sumangala Damodaran, profesorica na Univerzi Ambedkar v Delhiju pravi, da rap umetnikom omogoča, da s svojim glasom in telesom takoj in neposredno navežejo stik z občinstvom. “To je še toliko močnejše, ker veliko dela izhaja iz osebnih izkušenj,” pojasnjuje.
Sčasoma je pandemija te proteste nenadoma prekinila in začasno ustavila pripoved o CAA. Nato pa je sledil val protestov kmetov, v katerih je na tisoče ljudi protestiralo proti kmetijskim reformam. Protesti so se v grenkih zimskih mesecih leta 2020 ponovno odvili na odprtih ulicah Delhija.
Arivu dodaja, da mu rap omogoča, da govori o stvareh, ki zadevajo tako njega osebno, kot tudi ljudi okoli njega.
Protestni rap je bil v Indiji tako priljubljen tudi zato, ker se je večina izvajalcev odločila za rap v svojih regionalnih jezikih. Tamilščini, pandžabščini ali asamščini. To jim omogoča ne le tekoče izražanje, temveč tudi boljše povezovanje z vrstniki v zaledju. Ena od pomembnih izjem je MC Kash, ki je uporabil angleščino, da bi občinstvo zunaj Indije seznanil s situacijo v Kašmirju. Zanimivo je tudi, da so ti mladi raperji črpali iz tradicionalnih glasbenih oblik svoje regije ali skupnosti. Krishna pravi, da v Indiji ni enotnega sloga rapa. “Tamilski rap ima na primer svoje značilnosti. Izhaja iz lokalne tradicije koothu in gaana. Ti raperji ne kopirajo samo afroameriškega rapa, ampak delajo svojega,” pravi.
Mladi indijski raperji se s svojo glasbo spopadajo z Goljati družbe. In pravijo, da se nimajo česa bati. Kot pravi Arivu: “Privilegirani ljudje tega morda ne razumejo, toda za milijone ljudi je naše vsakodnevno življenje samo po sebi boj. Če mi rap dovoljuje, da govorim o tem boju, zakaj bi se moral česa bati?”
Vir slik: Medium, The Wire, Alchetron
