Kako podnebne spremembe krepijo Disease X (bolezen X)?
Podnebna kriza poslabšuje številne bolezni in vzbuja zaskrbljenost zaradi morebitnega pojava naslednje velike pandemije. Strokovnjaki, vključno s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pozorno spremljajo razmere. Potencialne grožnje so označili kot “bolezen X”, neidentificiran patogen, ki bi lahko povzročil svetovno epidemijo.
Čeprav natančna narava bolezni X ostaja negotova, raziskovalci preučujejo vrsto virusov in bakterij. Proaktivno so začeli razvijati cepiva proti morebitnim nevarnostim.
Zoonotski virusi, ki se prenašajo z živali na ljudi, so še posebej verjetni kandidati za prihodnje pandemije. Naraščajoče globalne temperature povečujejo razširjenost številnih bolezni, zlasti zoonotskih.
Kako podnebne spremembe krepijo bolezni X? Obsežna študija iz leta 2022 je pokazala, da bo 58 odstotkov znanih nalezljivih bolezni zaradi podnebnih sprememb postalo hujših. Študija, v kateri je bilo analiziranih več kot 77.000 znanstvenih člankov, kaže zaskrbljujočo sliko za prihodnja desetletja. Camilo Mora, glavni avtor študije, opisuje scenarij kot strašljiv: “Ne gre za izumrtje ljudi, temveč za težke življenjske razmere.
Mora primerja naraščajočo krizo bolezni z bližajočim se padcem meteorita, s čimer poudarja nujnost situacije in nezmožnost njenega ignoriranja. Možne posledice segajo od sproščanja starodavnih patogenov iz odmrznjene tundre do širjenja komarjev, ki prenašajo viruse. Prihajajoči premiki v dinamiki bolezni zahtevajo takojšnjo pozornost in ukrepanje.
Sedem načinov, kako podnebne spremembe vplivajo na širjenje bolezni:
Vse večja bližina med živalmi in ljudmi
Podnebne spremembe so povečale bližino med živalmi in ljudmi. Hkrati ima pri tem pojavu pomembno vlogo degradacija habitatov. Posledično se je povečala verjetnost prehajanja virusov med vrstami.
Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, požari in suše, silijo divje živali, da iščejo vire drugje. Hkrati pa človek s svojimi dejavnostmi, kot so spreminjanje gozdov v pašnike in gradbišča, še naprej posega v naravne habitate.
To zbliževanje lahko privede do pojava smrtonosnih bolezni. Profesor Daniel Brooks, zaslužni profesor evolucijske biologije na Univerzi v Torontu, je predstavil svoje poglede na to temo. To je storil v svoji publikaciji iz leta 2019 z naslovom Stockholmska paradigma. V njej opisuje, kako se lahko patogeni hitro prilagodijo novim gostiteljem.
Brooks pojasnjuje: “V tem poglavju so opisani naslednji dejavniki, ki jih je treba upoštevati: “Podnebne spremembe spreminjajo habitate. Ko te spremembe vrste potisnejo izven njihovega območja udobja, se selijo na bolj gostoljubna območja. To gibanje, ki ga povzroča podnebje, povečuje verjetnost novih interakcij med gostitelji in prej neznanimi patogeni.
Zanimivo je, da ni nujno, da se patogeni razvijajo. Pogosto imajo potencialni gostitelji že potrebne lastnosti, da lahko virus opravi preskok. Brooks kot primer navaja virus SARS-CoV-2. Ta virus potrebuje gostitelje z antigenom na površini celic, imenovanim ACE2. Netopir, ki je prvotni prenašalec SARS-CoV-2, ki živi ponoči in v jamah, se redko meša z drugimi netopirji. Če ti netopirji pod določenimi pogoji pridejo v stik z drugimi vrstami, to predstavlja nevarnost. Prisotnost ACE2 pri številnih vrstah sesalcev je omembe vredna. Povečuje možnost pojava novih nalezljivih bolezni.
Zaradi globalnega segrevanja se v odmrznjeni tundri pojavljajo patogeni
Učinki globalnega segrevanja niso le dviganje morske gladine in nestanovitni vremenski vzorci. Zaradi taljenja ledenih pokrovov in večnega ledu se razkrivajo starodavni patogeni, ki so tisočletja mirovali.
V tragičnem primeru leta 2016 je 12-letni ruski deček zbolel za antraksom. Preiskave so razkrile vir: odmrznjeno truplo severnega jelena iz sibirske tundre, ki je bilo dolga leta zakopano, a se je zaradi taljenja permafrosta razkrilo.
Poplave povečujejo prenos bolezni, ki se prenašajo z vodo
Podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost poplav. Te poplave se pogosto mešajo z odpadnimi vodami. Uživanje onesnažene vode ali stik z njo lahko povzroči okužbe, kot so E. coli, salmonela, kolera, tifus in leptospiroza. Poleg tega, ko se poplavne vode umaknejo, zastajajoči bazeni postanejo gojišče komarjev, kar poveča tveganje za bolezni, kot sta malarija in mrzlica denga.
Visoke temperature povečujejo populacije komarjev in klopov.
Študija iz leta 2019 v reviji PLOS Neglected Tropical Diseases napoveduje, da bi lahko do leta 2050 bolezni, ki jih prenašajo komarji, ogrozile dodatnih 500 milijonov ljudi. Razlog je preprost: zaradi naraščajočih temperatur se širijo življenjski prostori teh prenašalcev bolezni.
Poleg tega klopi, ki prenašajo boreliozo, v teh toplejših razmerah dobro uspevajo. V ZDA se je število primerov lymske borelioze, ki ima lahko resne posledice za sklepe in živčni sistem, v zadnjih treh desetletjih več kot podvojilo.
Segrevanje oceanov povzroča smrtonosno cvetenje alg
Cvetenje strupenih alg, ki se pogosto pojavljajo kot modrozelene lise v vodi, lahko uniči celotne populacije rib in resno ogrozi zdravje ljudi. Te rastline se razvijejo, ko v vodne poti pridejo odpadne vode in kemična onesnaževala. K njihovi rasti prispevajo tudi naraščajoče temperature in gladina morja, saj so plitve obalne vode idealno okolje za razmnoževanje.
Vročinski valovi spodbujajo razvoj virusov, odpornih na vročino
Ena od glavnih obrambnih funkcij sesalcev pred boleznimi je vročina. Zvišana telesna temperatura spodbuja imunski odziv. Vendar se bodo virusi z višanjem globalnih temperatur soočali s procesom naravne selekcije. Med vročinskimi valovi so stresni netopirji bolj dovzetni za bolezni. Tisti, ki preživijo, lahko nosijo razvite, na vročino odporne viruse. Ker so ti močni patogeni preživeli v najtežjih razmerah, se lahko še bolje izognejo človeški obrambi.
Podnebne spremembe ogrožajo človekov imunski odziv
Ekstremne podnebne razmere predstavljajo velik stres za človeško telo. Med vročinskimi valovi na primer telo težko uravnava svojo temperaturo. Ker se učinki podnebnih sprememb krepijo, se bo vse več ljudi znašlo v neugodnih okoljih. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo od leta 2008 zaradi vremenskih anomalij razseljenih približno 21,5 milijona ljudi. Po napovedih londonskega Inštituta za ekonomijo in mir bi lahko podnebne spremembe v naslednjih treh desetletjih povzročile razselitev približno 1,2 milijarde ljudi. Takšna razselitev, zlasti v begunskih taboriščih, povečuje tveganje izbruha bolezni. Profesor Joacim Rocklöv z Univerze v Heidelbergu opozarja, da podnebne spremembe povečujejo ranljivost prebivalstva. Njihovi učinki lahko poslabšajo obstoječe bolezni, zlasti v scenarijih z omejeno razpoložljivostjo hrane in vode.
Kako se lahko spopademo s tveganji za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe?
Zaradi vse večjih zdravstvenih tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so potrebni proaktivni ukrepi. Dr. Brooks poudarja, da so preventivne strategije pogosto učinkovitejše in varčnejše od reaktivnih ukrepov. Na primer, zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja, omejitev uživanja alkohola in redno telesno vadbo, je stroškovno učinkovitejši pristop kot operacija srčnega obvoda.
Podobno bi moral biti preventivni tudi pristop k novonastalim nalezljivim boleznim (EID). Brooks priporoča, da vlade sprejmejo protokol DAMA: dokumentiraj, oceni, spremljaj in ukrepaj. Tak primer je odkritje koronavirusa, podobnega SARS-CoV-2, na Kitajskem leta 2005. Če bi se izvajala strog nadzor in regulacija mokrih trgov, bi lahko preprečili kasnejšo pandemijo.
Dr. Mora prav tako poudarja, da se je treba spopasti s korenino problema: prevelikimi emisijami toplogrednih plinov. Prepričan je, da samo prilagajanje ni rešitev zaradi velikega števila novih bolezni. “Glede na dediščino, ki jo želimo zapustiti prihodnjim generacijam, moramo odločno ukrepati,” meni.
Pot naprej je hitra dekarbonizacija in večje naložbe v obnovljive vire energije.
