Ko so astronavti misije Apollo prvič stopili na Lunino površje, so pričakovali prašne in sive kamnine. Presenetilo pa jih je odkritje drobnih, bleščečih oranžnih kroglic, raztresenih po luninem površju. Sprva je bilo videti, kot da gre za drobce draguljev, danes pa vemo, da te kroglice predstavljajo starodavne časovne kapsule, nastale v obdobju intenzivne vulkanske dejavnosti pred več kot tremi milijardami let.
Znanstveniki so ugotovili, da so bile steklene kroglice oblikovane med silovitimi vulkanskimi izbruhi na mladi Luni, ki je bila takrat še vroča in geološko aktivna. V brezzračnem okolju se je staljena lava, izbruhana na površje, takoj strdila v stekleno obliko. Podobno kot pri havajskih vulkanih, vendar v popolnoma drugačnih razmerah – brez ozračja in erozije, zaradi česar so kroglice ostale skoraj povsem neokrnjene več kot 3 milijarde let.
Te steklene strukture, manjše od zrna peska, so bile desetletja shranjene v laboratorijih, vse dokler napredek v tehnologiji ni omogočil podrobne analize, ne da bi jih poškodovali. Zdaj raziskovalci uporabljajo elektronsko mikroskopijo in visokoenergijske ionske žarke za vpogled v njihovo kemično in izotopsko sestavo.
Raznolikost barv razkriva različne izbruhe
Kot pojasnjuje Ryan Ogliore, profesor fizike na Univerzi Washington v St. Louisu, so te lunarne kroglice “drobne, neokrnjene kapsule lunine notranjosti”. Razlikujejo se po barvi in sestavi – nekatere so bleščeče oranžne, druge črne –, kar kaže na različno kemično ozadje in temperature, pod katerimi so nastale. Njihove posebnosti omogočajo znanstvenikom, da razberejo podrobnosti o različnih vrstah vulkanske aktivnosti, ki so oblikovale površje Lune skozi milijone let.
Sodobne raziskave teh kroglic kažejo, da se je vulkanska dejavnost na Luni v času spreminjala, kar odpira vpogled v razvoj njenega notranjega jedra in termične dinamike. Minerali in izotopi v kroglicah znanstvenikom omogočajo, da rekonstruirajo pritiske, temperature in kemične pogoje, ki so vladali v času njihovega nastanka.
Steklene kroglice s površja Lune tako postajajo pomemben vir informacij o zgodovini našega osončja. Čeprav Luna danes deluje kot nespremenljiv, tih svet, dokazi kažejo, da je bila nekoč izjemno geološko aktivna. Vsaka kroglica je kot stran dnevnika davno pozabljenega lunarnega vulkanologa, ki opisuje življenje in dogajanje v notranjosti satelita, ko je bilo naše osončje še mlad planetarni sistem, poln gibanja in sprememb.
Z napredkom tehnologije se te mikroskopske kroglice vse bolj uveljavljajo kot ključ do razumevanja lunine in širše vesoljske zgodovine. Znanost tako nadaljuje svoje raziskovanje, medtem ko nas bleščeče sledi vulkanskih izbruhov na Luni še naprej spominjajo, da tudi najbolj tihi svetovi skrivajo nemirno preteklost.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay
