Kako zadovoljiti žensko?
Če kaj, imam neverjetno prednost. Prednost razumevanja ženske duše, ki po vsem tem času in pregovarjanju še vedno ostaja moškim velika neznanka.
Najverjetneje k temu pripomore dejstvo, da sem tudi sama ženska, zagotovo pa se bistvo poznavanja žensk skriva v izkušnjah, ki jih nabiram z njimi. In tako lahko dokaj nečimrno zagotovim, da so mi zaradi narave dela jasni malodane vsi ovinki, vse globine in višine, vsi izzivi, vse skrivnosti in pritikline ženske duše in njenih potreb.
Hranim kar nekaj zapisov strank, ki so v sklopu sodelovanja z mano zapisale kakšno »skrivnost« njihovega čustvovanja.
Nekatere, ker so morale, nekatere, ker so same začutile takšno potrebo. Kar nekaj tega so mi velikodušno odstopile in dovolile kakršnokoli (seveda anonimno) prikazovanje za namen preučevanja (študije primera) in kot izhodišče za snovanje programov, ki učinkovito pomagajo vsem ljudem »strtega srca«.
Izbrani zapisi, ki jih tokrat delim z vami, so torej nastali kot obvezen ali prostovoljen del srečanj s pari, ki so se bili primorani soočiti z nezvestobo.
Izbrani zapisi, ki jih tokrat delim z vami, so torej nastali kot obvezen ali prostovoljen del srečanj s pari, ki so se bili primorani soočiti z nezvestobo.
Kako res božanska je ta igra dveh. Najbolj pa me vznemirja vsa ta dualnost, na kateri temeljijo naši miselni konstrukti.
Zveze, strasti in ljubezni lahko dojemamo nadvse romantično, dramatično in doživeto. Lahko pa jih tudi razvrednotimo in posplošimo do zadnje nepomembne in ne posebne banalnosti ter neodzivno korakamo mimo čustvenih viharjev, ne da bi jih sploh opazili. Pa je res tako?
Res kje obstaja človek, ki bi lahko popolnoma neopredeljeno in neobremenjeno korakal naokrog? Je res kje nekdo, ki v življenju ni niti enkrat izkusil nesrečne zaljubljenosti, prevare, žalostnega razhoda, bolečega prebolevanja bivšega partnerja ali drugega večjega razočaranja v svojem ljubezenskem življenju?
Ker je poletje tudi čas branja vsega zanimivega, bom tokrat svoje misli in hitre prste malo umirila. V branje vam tokrat ponujam iskreno in realno pisanje nekaterih mojih strank.
Besedila so bila prirejena le toliko, da ustrezajo tekočemu ritmu bralca. Sicer pa sta vsebina in besedišče v polnosti ohranjena. Tokrat se s to kolumno na neki način poklanjam ženskam. Njihovi širini. Njihovemu pogumu. Izvolite vpogled v delček njihovega sveta.
Tokrat se s to kolumno na neki način poklanjam ženskam. Njihovi širini. Njihovemu pogumu. Izvolite vpogled v delček njihovega sveta.
»Tako malo sem potrebovala. Tako malo. Samo malo pozornosti. Lačna sem bila vsega tistega, kar je zastonj. Počutim se izigrano. Zdi se mi, da sem v svojih potrebah jaz ostala enaka, spremenil se je on. Tega mu niti ne morem dopovedati, ker ne želi slišati. Niti noče slišati, da sem žalostna in osamljena. Tako zelo si želim nekoga, da ga že skoraj čutim. Vem, da prihaja in vem, da bo moj.«
»Jap, to je moj lajf. Sedim doma, si pečem toast in delam mini požirke vina. Pa čeprav vem, da se bom jutri spet težko pogledala v ogledalo. Moj vamp in moja bedra. Vedno sedim sama. Ven ne morem, ker sem varuh svojim mladičem. Buljim v ugasnjen TV, ki je postal po vseh teh letih že dolgočasen ko hudič, imam pa zato vedno pri roki kakšno pohujšljivo knjigo, da vsaj tako še kdaj pa kdaj okusim, kaj je to življenje. Nekaj, kar poskrbi, da mi slina ne presahne. Joj, zakaj mora vedno biti vse tako ”klinčevo” popolno, blaženo in vzvišeno? Lepa faca, ki se mi reži z zaslona tu in spet druga tam … pa je tudi tole življenje. Tale moja samota. Ujetost. Trenutki, ki jih kradem za miselne pobege. Preveč časa me že spremlja občutek, da nisem ob pravem času na pravem mestu in vse babe, ki mi predlagajo, naj bom hvaležna za to, kar je in kar imam … bruh. Lažejo vse po vrsti. Pravzaprav sem čedalje bolj prepričana, da bi mi prineslo več zadovoljstva to, da bi tudi njih videla osamljene na kavču, kot da bi sama zaživela neko namišljeno pravljico. Ker to pač je življenje.«
»Želim si ga in tega me je strah. Ker ni on tisti, ki naj bi si ga želela. Ampak ravno tisti, ki naj bi se ga želela, si ne želi mene. Zato si tudi jaz več ne želim njega. Sanjarim o drugem. Ne tako, kot sem o prvem. Prvega sem hotela imeti. Za vedno. Drugega hočem samo občasno. Pri prvem sem še verjela, da se da … pa je prišel drugi, da sem si lahko polizala rane ob razočaranju in ugotovitvi, da ni tako. Lepo mi je z njim. Zabava me. Osveži me. Pomladi me. Zbudi me. Ampak vseeno mi je dovolj tu pa tam. Zdaj mi velikokrat najbolj prija biti sama. Moram se najprej nasititi sama sebe. Ravno sem se malo bolj spoznala.«
»Tako močno je pretresel moj svet. V najboljšem in najslabšem smislu hkrati, na najbolj mogočen način. Še preden sem ga spoznala, sem vedela, da prihaja. Najavil se mi je v sanjah. Čakala sem ga. Želela sem si ga. Hotela sem ga imeti. Pa je prišel. Dvignil me je v objem, pa čeprav so mi prej vsi zatrjevali, da sem pretežka. Dobesedno in v prenesenem pomenu. S seboj je v moje življenje prinesel neskončno vredno darilo. Vrnil mi je sebe. Bil je moje upanje, bil je moj pobeg, bil je moja moč, moja samozavest, moj steber. Naenkrat je postal moja motivacija, da sem se iz utrujene in nezadovoljne ženske zopet prelevila v mogočno, močno in seksi žensko, ki je na novo spoznala staro sebe, potisnila tegobe na stran in začela dihati v ritmu bitja mladostnega in neumornega srca. Njegovi skorajda čarobni dotiki, poželjivi pogledi, teža usločenega telesa, nagajiv in hkrati pokvarjen smeh, lahkotna narava in neulovljiv duh … tako žive osebe že dolgo nisem spoznala. Premogel je toliko življenja, da sem končno spet zaživela tudi jaz.«
Kar ste prebrali, je najdragocenejše, kar lahko delim z vami. Življenja in zgodbe najrazličnejših dam, ki krmarijo med vsem, kar se sme in kar ne, med morati in hoteti, med obsojanjem in sprejemanjem. V prvi vrsti sebe. Želim si, da je doseglo svoj namen.
Tjaša Ravnikar
O avtorici: Mag. Tjaša Ravnikar, predavateljica in pisateljica, ustanoviteljica Umologije , RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD-jih po Sloveniji. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Pridružite se ji lahko TUKAJ
Opomba: Mnenja avtorice ne odražajo nujno tudi mnenja Uredništva
