Kakšen je vpliv protestov kmetov na evropsko gospodarstvo?

ByA.K.

2. februarja, 2024 , , ,
Bruselj, protest, kmetje Foto: Portal24

Kakšen je vpliv protestov kmetov na evropsko gospodarstvo?

Da bi trenutne proteste, ki potekajo po Evropi, postavili v kontekst, je pomembno razumeti, kje se je vse začelo. Zgodovino sedanjih protestov lahko zasledimo vse do zelenega dogovora (2019), ki je vključeval pomembne spremembe za doseganje podnebne nevtralnosti. Namen dogovora je bil razogljičiti in digitalizirati evropsko gospodarstvo, pri čemer so predlagane resne politične spremembe, s ciljem doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Vendar oblikovalci politike v svoje načrte niso vključili tako imenovanega razmišljanja drugega reda, torej njegovega vpliva na kmete. Trenutni pretresi so se združili z upočasnitvijo vseh večjih evropskih gospodarstev, kar je ustvarilo temelje velike krize.

Med številnimi predlaganimi strategijami je strategija »od vil do vilic« uvedla dva ključna cilja, povezana s kmetijskim sektorjem v Evropi:

  • Zmanjšati uporabo pesticidov in gnojil za 50 odstotkov.
  • Do leta 2030 naj bo 25 odstotkov kmetijstva ekološko.

Zaradi eksistencialne grožnje, ki jo povzroča degradacija okolja, je Evropski zeleni dogovor še vedno namenjen zagotavljanju trajnosti biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Najnovejši dogodki pa razkrivajo, da se stvari niso izvajale po načrtih. Novembra lani so politiki EU zavrnili predlog zakona o “trajnostni rabi pesticidov”. Slednji je bil ena od eminentnih klavzul strategije “Od vil do vilic”. Čeprav je bil predlog zakona namenjen spodbujanju ekološkega kmetijstva, ni ugledal luči sveta.

Odziv

Odziv ni prišel samo s strani kmetov, ampak tudi s strani desnih politikov, ki so verjeli, da bi predlog zakona lahko negativno vplival na pridelek in tako motil proizvodnjo hrane. Glavna kmetijska skupina EU, COPA-COGECA, je kritizirala predlog zakona, pri čemer so ga označili za ideološki brez povezave z realnostjo kmetijstva.

“Trenutno stanje kaže na eskalacijo protestov v mnogih delih Evrope. Zaprli so ceste, jeza pa zaradi visokih cen, nizkih plač ter strogih okoljskih predpisov EU hitro narašča. Konkurenca v lokalni živilski industriji razmere še poslabšuje, kmetom pa pušča malo upanja. Protestniki sporočajo, da ko kmetje propadajo, je treba hrano uvažati, kar postavlja pod vprašaj trajnostnost evropskega kmetijstva.

Stiska kmetov ni povezana le s posebnimi ukrepi državne politike, ampak je tudi poskus kljubovanja okoljskim predpisom EU in trajnostni viziji, povezani s prihajajočimi časi. Kmetje v Nemčiji protestirajo proti vladnemu načrtu za zmanjšanje subvencij za dizelsko gorivo; kmetje v Franciji protestirajo proti pretiranim predpisom glede njihovih kmetijskih dejavnosti; nizozemski kmetje protestirajo proti vladnim okoljskim načrtom, katerih cilj je med drugim tudi zmanjšati populacijo živine, da bi zmanjšali emisije.

Vpliv protestov na evropsko gospodarstvo

Nemir, ki ga povzročajo trenutni protesti kmetov v Evropi, ima širše posledice, kot se zdi na prvi pogled. Ti protesti ne vplivajo le na kmetijsko ureditev v regiji, temveč imajo tudi pomemben vpliv na prometni sektor, ki je odgovoren za dostavo različnih dobrin. To vodi v ustavitev celotne dobavne verige in vpliva na regionalno gospodarstvo na splošno.

Demonstracije, policijske intervencije, zapore cest in množični protesti bodo imeli resne posledice na trgovinski in proizvodni sektor. Poleg tega kmetje zdaj usmerjajo svojo pozornost na pristaniška območja, kjer povzročajo motnje v logistični infrastrukturi in vplivajo na pristaniške dejavnosti. V Belgiji so kmetje nedavno blokirali pristanišče Zeebrugge med širšimi evropskimi demonstracijami, kar je trajalo celo 36 ur.

Lani poleti in jeseni je Evropa trpela zaradi velikih škod na gozdovih in pridelkih zaradi poplav in naravnih požarov. To je privedlo do znatnih izgub za kmete v smislu izgubljene živine in pridelkov, kar je povzročilo resne finančne izgube. Protesti kmetov prihajajo v času, ko je Evropa poskušala okrevati od teh naravnih nesreč in se soočiti s posledicami. Trenutni nemiri obremenjujejo gospodarsko infrastrukturo posameznih držav, kar zmanjšuje možnost za obnovo kmetijske infrastrukture.

Vendar pa protesti niso le nacionalni problem. Imajo potencial, da vplivajo na gospodarstvo na ravni EU. Evropska centralna banka (ECB) napoveduje, da bo gospodarstvo evroobmočja kratkoročno še naprej šibko, vendar se pričakuje, da bo kasneje v letu dobilo zagon.

Da bi premostili te izzive, se mora EU dogovoriti o zagotavljanju pravičnih cen za kmete, kar bo omogočilo gladko in stabilno izvajanje prehoda na zeleno gospodarstvo. V luči mednarodne konkurence je ključno, da kmetom zagotovimo pravično varnost dohodka, da bodo tudi oni lahko imeli koristi od vizije zelenega dogovora EU.

vir; Foto: Portal24