Kakšne oblike je vesolje? Ravno, ukrivljeno ali… jajčasto?
Ko pomislimo na vesolje, si pogosto predstavljamo neskončno prostranstvo, polno zvezd, galaksij in skrivnosti. A kakšne oblike je pravzaprav vse to? Je vesolje ravno kot palačinka, okroglo kot žoga ali morda – kot so nekateri nekoč špekulirali – podobno jajcu? Vprašanje oblike vesolja ni le znanstvena uganka, temveč tudi tema, ki vznemirja domišljijo. Poglejmo, kaj pravijo dejstva.
Zamisel, da bi bilo vesolje jajčaste oblike, ni povsem iz trte izvita. Pred leti so nekateri kozmologi razmišljali, ali bi podatki o kozmičnem sevanju ozadja – tistem prastarem “odmevu” velikega poka – lahko namigovali na nekoliko asimetrično obliko vesolja. Leta 2003 je na primer satelit WMAP (Wilkinson Microwave Anisotropy Probe) zbral podatke, ki so nekaterim znanstvenikom dali misliti, da vesolje morda ni povsem simetrično, kar je sprožilo špekulacije o bolj “jajčasti” obliki.
Vendar pa so te ideje hitro naletele na skepticizem. Kozmično sevanje ozadja je izjemno enakomerno, z drobnimi nihanji, ki so ključna za razumevanje zgodovine vesolja. Čeprav so zgodnji podatki WMAP pokazali nekatere anomalije, so kasnejše analize, vključno s tistimi iz satelita Planck, pokazale, da so bile te nepravilnosti verjetno posledica napak v meritvah ali statističnih naključij, ne pa dokaz jajčaste oblike.
Kakšne oblike je torej vesolje?
Trenutno prevladujoča teorija pravi, da je vesolje najverjetneje ravno in neskončno ali pa zelo blizu tega. To ne pomeni, da je vesolje ravno kot list papirja – govorimo o geometriji prostora-časa na največjih skalah. Ravno vesolje pomeni, da se vzporedne linije nikoli ne sekajo ali razhajajo, kot bi pričakovali v običajni evklidski geometriji.
Meritve kozmičnega sevanja ozadja in gibanja galaksij kažejo, da je vesolje zelo blizu ravnemu, z majhno negotovostjo. Če bi bilo vesolje ukrivljeno – na primer kot krogla ali sedlo – bi to vplivalo na to, kako vidimo oddaljene galaksije ali kako se svetloba širi skozi prostor. Za zdaj podatki podpirajo ravno vesolje, kar je skladno z modelom, znanim kot standardni kozmološki model.
Vendar pa obstajajo še druge možnosti. Vesolje bi lahko imelo zapleteno topologijo, na primer obliko torusa (kot nekakšen kozmični krof), kar bi pomenilo, da bi se, če bi potovali dovolj daleč v eno smer, vrnili na začetek. Takšne ideje so fascinantne, a za zdaj ostajajo v domeni špekulacij, saj nimamo dovolj dokazov.
Zakaj jajce ni verjetno?
Čeprav je ideja o jajčastem vesolju mikavna, ji manjka podpora v podatkih. Jajčasta oblika bi zahtevala znatno asimetrijo v zgodnjem vesolju, kar bi pustilo jasne sledi v kozmičnem sevanju ozadja. Poleg tega bi takšna oblika težko pojasnila enakomerno širjenje vesolja, ki ga opazujemo danes. Vesolje se širi v vse smeri približno enako hitro, kar bolj ustreza ravni ali krogelni geometriji kot pa nečemu tako specifičnemu, kot je jajce.
Izraz “jajčasta” sicer ni znanstveno standarden. Gre namreč bolj za medijsko interpretacijo anomalij (kot “axis of evil”) kot za resno geometrijsko hipotezo. Ideja o jajčastem vesolju je zanimiva, a trenutni podatki kažejo, da je vesolje veliko bolj ‘ dolgočasno ‘ – vsaj kar se tiče oblike. Ravno (pomeni ničelno ukrivljenost na kozmičnih skalah) geometrija je preprosta in elegantna, kar je sicer pogosto znak, da smo na pravi poti.
Kaj pa prihodnost?
Znanstveniki še naprej zbirajo podatke z naprednimi teleskopi, kot je vesoljski teleskop James Webb, in prihodnjimi misijami, kot je Euclid. Ti projekti bodo morda razkrili nove podrobnosti o obliki in strukturi vesolja. Čeprav jajčasta oblika za zdaj torej ni verjetna, znanost vedno pušča odprta vrata za presenečenja.
Do takrat pa lahko rečemo, da naše vesolje verjetno ni jajce – a to ne pomeni, da ni polno drugih skrivnosti, ki čakajo, da jih razkrijemo. Morda naslednjič, ko boste gledali v zvezdnato nebo, pomislite: morda pa živimo v ogromnem kozmičnem krofu. Kdo ve?
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pexels
