Kampanja inštituta Danes je nov dan proti kratkoročnemu najemu

ByMiha Kovač

27. maja, 2024 ,
Stanovanje [Foto: Pexels]

Kampanja inštituta Danes je nov dan proti kratkoročnemu najemu

Kampanja inštituta Danes je nov dan opozarja na vse večjo stanovanjsko krizo v Sloveniji. Onštitut poudarja, da je kratkoročni najem prek platform, kot so Airbnb in Booking, le eden izmed razlogov za to krizo, navaja MMC RTV SLO. Po njihovih izračunih lahko posameznik z oddajanjem stanovanja na kratkoročni najem letno zasluži tudi do 7000 evrov več kot z dolgoročnim najemom.

Kampanjo, poimenovano “Airbnb, pejt domov!”, so začeli na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z aktivnimi državljani in novo iniciativo Stanovanjski blok. Tadej Štrok z inštituta je za MMC RTV SLO pojasnil: “V času javne razprave želimo opozoriti na posledice kratkoročnega oddajanja prek platform Airbnb in Booking.” Kampanja je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so lansirali spletno stran Airbnb, pejt domov!, kjer se lahko državljani seznanijo s trenutnim stanjem in preberejo zgodbe posameznikov, ki jim je Airbnb “zagrenil življenje”. Drugi del kampanje bo vključeval predloge za zaostritve v zakonu, ki je trenutno v obdelavi.

MMC RTV SLO poroča, da se število stanovanj za kratkoročno oddajanje v Sloveniji drastično povečuje. Število stanovanj, namenjenih oddajanju prek Airbnbja, se je potrojilo. Slovenija se sooča z zgodovinsko stanovanjsko krizo, saj so se cene stanovanj v zadnjem desetletju podvojile, prebivalci Ljubljane pa za najem v povprečju odštevajo že več kot polovico svoje plače. Hkrati je trenutno v Ljubljani za kratkoročno oddajanje na voljo 1411 stanovanj, za dolgoročno pa le 538.

Kratkoročno oddajanje nepremičnine je finančno bolj donosno

Na inštitutu Danes je nov dan poudarjajo, da je kratkoročno oddajanje nepremičnine finančno bolj donosno kot dolgoročni najem ali celo produktivno delo. Povprečen dohodek iz oddajanja na Airbnbju v Ljubljani je višji od povprečne slovenske plače, kar spodbuja vedno več ljudi, da se odločajo za to dejavnost. Kot primer navajajo hipotetični scenarij oddajanja 25 m2 velike garsonjere v Ljubljani, ki ima vrednost 150.000 evrov. S kratkoročnim oddajanjem posameznik lahko zasluži 11.458 evrov letno, medtem ko z dolgoročnim najemom zasluži le 4050 evrov.

Na spletni strani kampanje so zapisali, da so slovenski ponudniki na Airbnbju leta 2019 ustvarili približno toliko dohodkov, kot so istega leta ustvarili Istrabenz hoteli in Terme Krka s skupaj 17 hoteli visoke kategorije.

MMC RTV SLO povzema tudi predloge inštituta za spremembo zakonodaje. Od poslancev zahtevajo, da v zakon o gostinstvu vključijo strožje omejitve za kratkoročno oddajanje. Med predlogi so odprava nejasnosti glede opredelitve pojmov sobodajalec in ponudnik kratkotrajnega najema, omejitev oddajanja na fizične osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu nepremičnine, omogočanje zaostritve pogojev za kratkotrajni najem od občine ter povečanje varovalk glede sproščanja pogojev od občine. Ključna pa naj bi bila okrepitev izvajanja politike in nadzora.

Kampanja deluje tudi v sklopu nove ljudske iniciative Stanovanjski blok, ki povezuje več organizacij in posameznikov in se bo v prihodnje organizirano zavzemala za odločnejšo stanovanjsko politiko. Šibka regulacija kratkoročnega oddajanja je po mnenju članov inštituta le eden od številnih vzrokov za trenutno stanovanjsko krizo.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pexels