Kanada je za prosilce za azil zaprla svoje meje
Kanada je letos sklenila dogovor, katerega cilj je bil zaustaviti tok prosilcev za azil, ki so vstopali iz Združenih držav Amerike. Na prvi pogled je ta ukrep hitro prinesel uspeh, saj se je v nekaj dneh število ljudi, ki so bili ujeti na neuradnih prehodih ob meji, zmanjšalo na minimum. Pet mesecev pozneje, pa so se razmere obrnile.
Skupno število ljudi, ki so vložili prošnje za azil v Kanadi, se je povečalo, namesto da bi padlo. Mnogi zdaj prihajajo z letalom, medtem ko se drugi pretihotapijo čez mejo in se skrivajo, dokler ne zaprosijo za azil, saj ne čutijo več strahu pred morebitnim izgonom.
Številke jasno prikazujejo, kako zahtevno je za države zapreti svoja vrata obupanim ljudem ter kako velik izziv predstavlja nepričakovano število prosilcev za azil. V Torontu je to poletje na ulicah, ker niso mogli najti namestitve, spalo več sto ljudi.
Zapiranje meje ne pomaga
“Osnovna resnica je, da zapiranje meje ne pomaga rešiti potrebe po zaščiti,” je povedala Shauna Labman, izredna profesorica in vršilka dolžnosti direktorja programa za človekove pravice na Univerzi v Winnipegu. “To samo povečuje obup.”
Kanada je ponosna na svojo tradicijo sprejemanja priseljencev. Načrtuje, da bo do leta 2025 sprejela rekordnih pol milijona novih stalnih prebivalcev. Kanada se tako namreč spopada z akutnim pomanjkanjem delovne sile. Kljub temu se je trudila odvračati tiste, ki zaprosijo za azil, predvsem s sporazumom z ZDA, ki določa vračanje prosilcev za azil v izvorno državo.
Kljub temu je samo lani v Kanado vstopilo več kot 39.000 prosilcev za azil. Vstopili so preko neuradnih prehodov, večinoma v Quebecu po makadamski poti ob Roxham Road v New Yorku, kar je povzročilo pritožbe province, da ne more obvladati prihodov. Sloves Kanade po hitrejši obravnavi in večjem sprejemanju prošenj za azil v primerjavi z ZDA privablja prosilce za azil.
V odgovor na to sta Kanada in ZDA marca spremenili svoj dvajset let star sporazum o varni tretji državi. Dogovor zdaj velja za celotno 4000 milj dolgo kopensko mejo med državama, ne samo za določena vstopna mesta. To je privedlo do dramatičnega zmanjšanja števila ljudi, ki so bili prestreženi na neuradnih prehodih. Od aprila do julija se je število zmanjšalo na dvomestno številko s 4173 v marcu.
Kljub temu pa se je skupno število prosilcev za azil, ki vstopajo v Kanado, povečalo. Julija je bilo skupno število prošenj za begunce 12.010 (največja mesečna številka vsaj od januarja 2017), v marcu jih je bilo 10.120. Delno so to višje številke posledica tega, da več ljudi zdaj vloži prošnje na letališčih ali lokalnih uradih oddelkov za priseljevanje, pogosto nekaj dni, tednov ali mesecev po prihodu v državo, kažejo podatki vlade.
Kanada je varno zatočišče
Ljudje, ki so zaprosili na letališčih, so predstavljali približno tretjino vseh prošenj za begunce, vloženih julija. Marca so predstavljali približno 16 odstotkov. Tisti, ki so vložili zahtevke na uradih za priseljevanje, so predstavljali približno 54 odstotkov vseh prošenj julija, približno tretjina marca. Prvih pet držav, iz katerih so prišli prosilci v prvi polovici leta, so bile Mehika, Haiti, Turčija, Kolumbija in Indija. Številke sicer vključujejo tudi tiste, ki so zaprosili pred razširjenim paktom ZDA.
Nekateri strokovnjaki za migrante menijo, da je vsaj del razloga za zadnji priliv v tem, da je Kanada med vedno manjšo skupino držav, ki veljajo za varna zatočišče. Ljudi v beg silijo pritiski vojne, podnebne spremembe in kršitve človekovih pravic. Po vzoru Evropske unije, ki je nedavno uvedla pakt za prosilce za azil, ki državam omogoča hitrejše vračanje nekaterih migrantov, se tudi britanska vlada trudi olajšati pošiljanje prosilcev za azil v Ruando. Hkrati je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna uvedla pravilo, ki migrantom otežuje pridobitev azila, če nezakonito prečkajo meje ZDA.
vir Foto: Pexels
