Ministrstvo za naravne vire in prostor je zaključilo prvo fazo spletnega posvetovanja o nacionalnem načrtu za obnovo narave. Iz odzivov javnosti izhaja visoka stopnja zavedanja o pomembnosti ohranjanja naravnih sistemov ter močna podpora ukrepom, ki naj bi v prihodnjih letih okrepili odpornost okolja in izboljšali kakovost življenja prebivalcev.
Rezultati anket kažejo, da kar 98 odstotkov sodelujočih meni, da sta ohranjanje in obnova narave ključna za življenje, zdravje in prihodnost. Hkrati 91 odstotkov anketirancev že opaža negativne spremembe v svojem okolju, pri čemer izstopajo skrbi glede podnebnih vplivov, kakovosti zraka in vode, izgube biotske raznovrstnosti ter posledic za kmetijstvo.
Na ministrstvu poudarjajo, da tovrstni rezultati ponazarjajo naraščajoč pritisk, ki ga prebivalstvo občuti v vsakdanjem življenju. „Obnova narave je po mnenju javnosti moralna obveza in nujen korak za odpornost okolja in kakovost življenja prihodnjih generacij,“ so poudarili na ministrstvu. Dodali so, da javnost jasno izraža pričakovanje, da bo država okrepila aktivnosti na področju nadzora, preprečevanja degradacije in dolgoročnega načrtovanja prostora.
Spletno posvetovanje, ki je potekalo med 30. septembrom in 7. novembrom 2025, je prineslo širok odziv. Zbranih je bilo 418 anketnih odgovorov ter 97 konkretnih predlogov, ki prihajajo iz vseh slovenskih regij – razen Koroške – in pokrivajo različne starostne skupine ter sektorje, od kmetijstva in gozdarstva do znanosti, nevladnih organizacij ter javnega in zasebnega sektorja.
„Vsi zbrani odzivi bodo preučeni s strani pristojnih institucij in v največji možni meri vključeni v pripravo prvih osnutkov nacionalnega načrta za obnovo narave,“ so dodali na ministrstvu. Izpostavili so še, da bo posvetovanje služilo kot izhodišče za naslednje faze vključevanja javnosti.
Med ekosistemi, ki jih prebivalci najbolj cenijo, izstopajo gozdovi, sledijo sladkovodni in gorski ter morski ekosistemi. Med najpogosteje predlaganimi ukrepi se pojavljajo omejevanje prostorskega širjenja, obnova vodnih virov in poplavnih ravnic, zaščita ogroženih vrst, zmanjševanje onesnaževanja in ohranjanje zelenih urbanih površin.
Kot ključne ovire pa so sodelujoči navedli zapletene postopke, pomanjkanje podpore, ustaljene prakse, pomanjkljivo obveščenost ter omejena finančna sredstva.
Zbrani predlogi bodo po navedbah ministrstva tvorili pomemben del podlage za pripravo začetnih osnutkov nacionalnega načrta. Proces bo nadaljeval strukturirano vključevanje različnih deležnikov, ki bodo lahko dodatno dopolnili ali razjasnili svoje predloge.
V okviru teh aktivnosti pripravljajo tudi osrednji dogodek, namenjen javnosti in strokovni skupnosti. „Posebej pomemben bo dogodek za javnost in deležnike Obnova narave za odpornejšo prihodnost,“ so dodali na ministrstvu. Dogodek bo potekal 14. januarja 2026 na Brdu pri Kranju, kjer bodo predstavniki ministrstva ter različni deležniki predloge obravnavali v živo.
Ministrstvo napoveduje nadaljevanje širokega vključevanja javnosti ter oblikovanje načrta, ki bo temeljil na strokovnih analizah in konkretnih izzivih, s katerimi se prebivalci srečujejo v svojem okolju.
Foto: Pixabay
