Slovenija je z novelo Zakona o zaščiti živali sprejela odločitev, da se kirurška kastracija pujskov do sedmega dne starosti brez uporabe sredstev za lajšanje bolečine izrecno prepove. Po navedbah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprememba temelji na sodobnih veterinarskih smernicah, etičnih normah ter vse večji občutljivosti potrošnikov za pogoje reje živali.
„Ukrep sledi dolgoročnim prizadevanjem Evropske unije, da se kirurška kastracija brez uporabe anestezije in analgezije postopoma opusti oziroma da se izvaja le v primerih, ko je živalim ustrezno zagotovljeno lajšanje bolečine,“ so poudarili na ministrstvu. Znanstvene raziskave potrjujejo, da tudi novorojeni pujski med posegom doživljajo hudo bolečino in stres.
Čeprav trenutno veljavna direktiva Sveta EU določa le minimalne standarde, ki tak poseg brez protibolečinskih sredstev dopuščajo do sedmega dne starosti, so se številne članice že odločile za višjo raven zaščite živali. „Takšen poseg predstavlja invazivno kirurško prakso, ki ima pomemben vpliv na dobrobit živali. Uporaba anestezije in pooperativne analgezije znatno zmanjša bolečino in prispeva k višjim standardom etičnega ravnanja v živinoreji, nenazadnje pa ugodno vpliva tudi na zdravje in s tem prirast pujskov po posegu,“ navaja ministrstvo.
Tudi z vidika biovarnosti ministrstvo poudarja, da mora biti dobrobit živali prednostna. „Rešitev za zmanjšanje vstopov v rejo se zato ne sme iskati na račun dobrobiti živali, temveč v izvajanju splošnih in posebnih biovarnostnih ukrepov,“ so zapisali. Sklicujejo se na Pravilnik o biovarnosti in uredbo EU o prenosljivih boleznih živali, ki določa ukrepe za zmanjšanje tveganj za zdravje v prašičereji.
Dobrobit živali
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je že v več mnenjih (2004, 2011, 2021) poudarila, da je kirurška kastracija brez lajšanja bolečine nezdružljiva z dobrobitjo živali. „EFSA je tudi opozorila, da je kirurška kastracija brez protibolečinskih sredstev eden izmed najbolj bolečih postopkov v živinoreji, ki povzroča akutno bolečino, stres in dolgoročne posledice za zdravje živali,“ dodajajo na ministrstvu.
Zato novela zakona sledi tako znanstvenim kot etičnim usmeritvam, obenem pa pomeni tudi podporo slovenskim rejcem pri prilagajanju na nove standarde. „Ker bo za slednje uvedba obvezne uporabe analgezije in anestezije predstavljala dodatno finančno obremenitev, je predvidena tudi državna pomoč, ki jih bo tega razbremenila,“ poudarja ministrstvo.
Hkrati napovedujejo širše ukrepe za spodbujanje višjih standardov reje. „S predlogom novega Zakona o hrani ministrstvo uvaja tudi novo shemo za izboljšanje pogojev za rejo živali, ki se imenuje Zlati standard dobrobiti, s čimer še dodatno spodbuja potrošnike, da prepoznajo upoštevanje dobrobiti živali,“ pojasnjujejo.
Zakonodajna sprememba je sledila tudi objavi posnetkov s strani Društva AETP, ki so prikazovali domnevno neustrezno izvajanje kastracije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je opravila več nadzorov v omenjenem obratu, vendar ni ugotovila nepravilnosti glede opreme in orodij za kastracijo.
„Objavljeni posnetki prikazujejo nesprejemljiva ravnanja posameznikov, ki niso v skladu s pravili veterinarske stroke niti z veljavno zakonodajo. Postopki preverjanja dejstev in okoliščin ter ugotavljanja odgovornosti so še v teku,“ navaja ministrstvo. Inšpekcija bo ukrepala na podlagi ugotovitev uradnega nadzora.
Foto: Pixabay/tomwieden
