Kdo je Věra Jourová, podpredsednica evropske komisije?

Vĕra Jourová [Foto: Evropska komisija]

Kdo je Věra Jourová, podpredsednica evropske komisije?

Věra Jourová je najbolj znana češka političarka na ravni Evropske unije (EU), ki se že vrsto let ukvarja s politiko, tako v EU kot na Češkem. Je članica stranke Andreja Babiša (češkega premierja).

Torej, kdo pravzaprav je Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za “vrednote in preglednost”?

Rojena je 18. avgusta 1964 v komunistični Češkoslovaški, v mestu Třebíč (zdaj na Češkem). Je članica politične skupine »ANO 2011«, katere predsednik je bil Andrej Babiš, nekdanji češki premier (in nekoč tudi član češke Komunistične partije).

Leta 1991 je diplomirala na Karlovi univerzi v Pragi. Študirala je kulturo, prvič pa je bila na politično funkcijo imenovana kot namestnica direktorja občinskega kulturnega središča svojega domačega kraja.

Vse različne kulturne ustanove je združila v eno celoto. Potem je bila imenovana na mesto sekretarke občinskega kabineta mesta Třebíč. Tam si je prizadevala za razvoj judovske četrti mesta, vključno z uvrstitvijo na Unescov seznam leta 2003. Ta del njenega dela ji je dal priložnost za tkanje vezi s proizraelskim lobijem. Medtem, ko je bila evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov (2014–2019), je izrazila tudi podporo resoluciji, ki jo je sprejel češki parlament in obsoja bojkot države Izrael kot obliko antisemitizma oktobra 2019.

Kot zavzeta evropska federalistka se je leta 2000 iz nacionalne politike preusmerila v politiko EU.

Pridružila se je svetovalnemu podjetju DHV. Tam je delala na projektih s področja človeških virov, regionalnega razvoja, oblikovanja ekonomskih politik in skladov EU.

Med letoma 2001 in 2003 je delala kot direktorica regionalnega razvoja za regijo Vysočina. Po odhodu s tega položaja je postala namestnica ministra za regionalni razvoj.

Po besedah ​​Jiříja Paroubeka, ki je bil češki premier od leta 2005 do 2006, je bila razrešena svojih dolžnosti po večkratnih pritožbah Radka Martíneka, njenega takratnega ministra, ki jo je obtožil, da je nesposobna.

Med 13. oktobrom in 16. novembrom 2006 je bila v priporu zaradi sumov korupcije v tako imenovani aferi Budišov.

Vendar pa obtožbe zoper njo niso bile nikoli dokazane in so bile poleti 2008 umaknjene in ji je bilo dodeljeno 3,6 milijona čeških kron (približno 140.000 €) kot odškodnina.

Po besedah ​​Janka Kroupe, preiskovalnega novinarja, ki je razkril škandal in je dolga leta spremljal Věro Jourová, je bila razglasitev za nedolžno bolj posledica dela njenih odvetnikov in skromnih sredstev, s katerimi je morala policija izvesti svojo preiskavo, kot pa česarkoli drugega.

Kroupa poudarja, da Jourová ni nikoli vložila pritožbe ali tožbe proti njemu in da so informacije v njegovi preiskavi resnične.

Věra Jourová in njena pot na vrh Evropske komisije

Věra Jourová je svojo politično kariero začela leta 2003 v vrstah Češke demokratične socialistične stranke (ČSSD). Stranko je zapustila leta 2006.

Leta 2009 je kandidirala na volitvah v EU. Nato tudi na splošnih volitvah na Češkem leta 2010 kot kandidatka za evropska demokratska stranka.

Niti na enih od omenjenih volitev ni bila izvoljena. Zato je zapustila EDP in se leta 2011 pridružila ANO, stranki, ki jo je ustanovil Andrej Babiš.

Na pričakovanih splošnih volitvah 25. in 26. oktobra 2013 je bila izvoljena za članico poslanske zbornice. 29. januarja 2014 je bila imenovana za ministrico za regionalni razvoj. Nato je bila 10. septembra istega leta imenovana za evropsko komisarko za pravosodje, potrošnike in enakost spolov.

Vlada Andreja Babiša je 26. avgusta 2019 potrdila njeno imenovanje za evropsko komisarko za obdobje 2019–2024.

V začetku septembra 2019 je Ursula von der Leyen napovedala, da bo Věra Jourová imenovana za podpredsednico Komisije in odgovorna za vrednote in preglednost EU. Svoje nove dolžnosti je uradno prevzela 1. decembra 2019.

Tako nenavaden skok po lestvicah vpliva je presenetljiv. Prav tako tudi stalna podpora češkega premierja, kljub njenim številnim ponavljajočim se napadom na države višegrajske skupine V4.

Potem, ko ji je uspelo dobiti te pomembne položaje v EU, je bila med svojim mandatom še posebej sovražna do Poljske in Madžarske.

Leta 2018 je Věra Jourová napadla več držav, predvsem Madžarsko, ki jo je obtožila ogrožanja »civilne družbe«. Kot je znano tudi v Sloveniji, gre za kodno ime za nevladne organizacije, predvsem tiste, povezane s Sorošem.

Pred kratkim je v odgovor na ukrepe, ki sta jih med krizo COVID-19 sprejeli tako Poljska kot Madžarska, izjavila, da je treba “virus ubiti, demokracija pa mora preživeti“. Gre za izjavo, ki je v skladu z narativom liberalne opozicije in ti. “naprednega” zahodnega tiska. Ob tem pa je priročno zamolčano, da je npr. francoski predsednik Emmanuel Macron, med isto krizo, skoncentriral več moči kot premierja Poljske ali Madžarske skupaj.

To sovražnost do Poljske in Madžarske je mogoče pojasniti z njenimi povezavami s tistimi mrežami, ki so ji omogočile doseči tako ugledne položaje.

Madžarski medij Origo je razkril, da se je Věra Jourová med letoma 2014 in 2019 ob več priložnostih (kar 11x !) srečala z milijarderjem Georgeom Sorošem in njegovimi predstavniki Fundacije za odprto družbo.

V tem istem obdobju se je tudi njeno osebje sedemkrat srečalo s predstavniki Soroševih organizacij. Leta 2017 je sporu z madžarsko vlado odločno branila Univerzo Srednje Evrope, ki jo financira Soroš.

Njene povezave s Soroševimi omrežji tudi sicer niso skrivnost. Leta 2017 je na primer Věra Jourová na svojem Twitter računu objavila fotografijo. Komentirala je: »Z Georgeom Sorosom razpravljala o stanju temeljnih pravic v Evropi. Vrednote odprte družbe so v središču delovanja EU.«

Vera Jourová Twitter, 27 April 2017. Na levi Alex Soroš, sin Georga Soroša. V sredini, v modri srajci, George Soroš, med sinom in očetom Soroš se nahaja Věra Jourová.

V zvezi z vprašanjem nezakonitih migracij je predvsem poskušala onemogočiti in cenzurirati Mattea Salvinija leta 2018, ko je v tvitu kritiziral skupino severnoafriških migrantov, ki je spolno napadla 13-letno deklico v Benetkah.

Věra Jourová je npr. poudarila, da je tak tvit sovražni govor, ki bi ga lahko uporabili kot spodbujanje k nasilju, in goreče pozvala, naj se takšni tviti izbrišejo v 24 urah.

Pri vprašanju migrantskih kvot jo je izpostavil in postavil na vroč stol češki politik Petr Mach, ki je orisal, kako škoduje predvsem delo Evropske komisije pri reševanju tega vprašanja.

V nasprotju s tem, kar je rekla Věra Jourová, ne zahteva le več preglednosti, ampak si aktivno prizadeva za nadzor spletne vsebine.

Njena izmenjava mnenj z Matteom Salvinijem, skupaj z njenimi tesnimi povezavami s Soroševimi mrežami, le še poudarjajo, kako vneto napada države, ki pokažejo najmanjšo nepokorščino do Bruslja. Věra Jourová je tako pravi trojanski konj češke politike, saj je uradno vezana na proV4 Babiševo vlado, v resnici pa deluje kot odposlanka Odprte družbe Georgea Soroša.

Vir: Visegrad Post

Prevod: Portal24, uredništvo; (Naslovna fotografija: Evropska komisija)

Ne spreglejte:

Vera Jourova glede zakona o RTV na strani Golobove vlade

Iz kabineta evropske komisarke Vere Jourove so na vprašanja Siola o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva takojšnjo zamenjavo programskega sveta in vseh direktorjev na RTV Slovenija odgovorili: “V preteklosti smo izrazili zaskrbljenost zaradi poskusov spodkopavanja neodvisnosti javnih medijev v Sloveniji, zato je dobro, da se je vlada problematike lotila s ciljem, da sprejme več ukrepov za zaščito te neodvisnosti.”  Več… TUKAJ