Kdo stoji za dezinformacijami o dogodkih v Izraelu in Gazi?
V zadnjem času so družbeni mediji preplavljeni z lažnimi trditvami, teorijami zarote in sovražno vsebino, ki obdajajo trenutno dogajanje v Izraelu in Gazi. Govori se tudi o uporabi neresničnih računov za manipulacijo debat na teh platformah.
Na primer, na platformi TikTok je bil objavljen videoposnetek, v katerem je bila prikazana mlada Izraelka, ki so jo 7. oktobra pripadniki Hamasa ugrabili. Med brskanjem po komentarjih pod videoposnetkom lahko opazimo, da so nekateri uporabniki izražali sum, da situacija prikazana v videoposnetku ni avtentična. Celo napačno so trdili, da je prikazana ženska vojakinja in ne civilistka, ali celo, da so bili posnetki inscenirani z namenom diskreditacije Hamasa.
Poleg tega so nekateri uporabniki trdili, da ni dokazov o nasilnem ravnanju s talci s strani teroristične skupine Hamas. Preverjanje s strani BBC je pokazalo, da je video avtentičen in prikazuje okrvavljeno žensko, ki jo oboroženi možje potiskajo v avto na obrobju mesta Gaza.
Dezinformacije in manipulacije niso omejene samo na tiste, ki poskušajo zmanjšati resnost nasilja nad talci. Nekateri računi, ki podpirajo izraelsko vlado, so prav tako delili zavajajoče vsebine. Obstaja tudi na videoposnetek, ki napačno nakazuje, da so Palestinci v Gazi ponarejali svoje poškodbe, pri čemer je posnetek dejansko del poročila iz leta 2017 o umetniku, ki dela na palestinskih filmih.
Te lažne trditve in dezinformacije na družbenih medijih ne le da šokirajo, temveč vplivajo na širše razumevanje situacije na terenu. Zaradi izkrivljenih in zmedenih informacij, ki jih širijo različni računi, je vse težje priti do zanesljivih in točnih informacij o dejanskem dogajanju. Še posebej, če se za novice zanašate predvsem na družbena omrežja.
Kdo stoji za temi računi?
Dezinformacije, ki krožijo na družbenih medijih glede situacije v Izraelu in Gazi, lahko resno vplivajo na mednarodne odzive, vključno s preiskovanjem obtožb o vojnih zločinih, zagotavljanjem humanitarne pomoči in razumevanjem dejanskega stanja na terenu. Različni viri, vključno z znanimi osebnostmi, kot je Justin Bieber, so nehote prispevali k širjenju zavajajočih informacij. Bieber je na primer na Instagramu delil objavo, ki prikazuje uničenje Gaze, pri čemer je pozival k molitvam za Izrael.
Na platformi X (prej znani kot Twitter) so bili nekateri računi, povezani s teorijami zarote, opaženi pri deljenju zavajajočih objav in starih videoposnetkov, ki so jih predstavljali kot trenutne, da bi zmanjšali ali pretiravali dejansko dogajanje na terenu. Opazili so tudi račune, ki so delili proizraelske in protimuslimanske vsebine, ki so izražali podporo indijskemu premieru Narendri Modiju, in so locirani v Indiji.
Obstajajo tudi poskusi, da bi se odkrilo identitete in lokacije računov, ki stoje za zavajajočimi objavami. Nekateri računi, ki trdijo, da so talci vojaki in ne civilisti, na primer pripadajo mlajšim uporabnikom, ki običajno delijo nevezane vsebine, kot so memi in nogometni posnetki. Nekateri od teh uporabnikov, ki so bili kontaktirani, so navedli, da so locirani v Pakistanu in Združenih arabskih emiratih. Vendar je pri nekaterih računih težko ugotoviti, ali za njimi stojijo prave osebe.
40.000 lažnih računov
Na družbenih medijih je velik porast neavtentičnih računov, ki širijo dezinformacije o konfliktu v Izraelu in Gazi. Podjetje Cyabra, specializirano za analizo družbenih medijev, je odkrilo, da je približno vsak peti račun, ki sodeluje v diskusijah o nedavnih napadih Hamasa, lažen. Skupno so identificirali okoli 40.000 takšnih računov na različnih platformah, vključno z X in TikTok.
Ti računi so objavili vsebine, ki podpirajo različne politične agende, od podpore Hamasu do ruskega predsednika Putina in nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Nekateri računi so novi ali so postali nenadoma zelo aktivni, kar so znaki, ki lahko nakazujejo na njihovo neavtentičnost. Obtožbe so bile v preteklosti uperjene tako proti izraelski vladi kot proti militantom Hamasa, da uporabljajo “bote” ali lažne račune za širjenje zavajajočih in razdiralnih informacij.
Cyabra poroča, da nekateri lažni računi širijo zavajajoče informacije, ki prikazujejo Hamas v boljši luči, medtem ko druge obtožbe ciljajo na izraelske sile. Določiti, ali je račun dejansko lažen in kdo stoji za njim, je zahtevno, saj to zahteva dostop do informacij družbenih medijev, ki niso vedno dostopne novinarjem.
