Keir Starmer: Združeno kraljestvo bi v Ukrajino poslalo mirovne enote
Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo napovedal, da bi bil v primeru mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo pripravljen poslati britanske mirovne enote v Ukrajino. To je prvič, da je britanski voditelj javno in izrecno izrazil pripravljenost za tovrstno dejanje, ki bi lahko imelo pomembne posledice za varnostno in politično dinamiko v Evropi.
V svojem članku za britanski časnik Daily Telegraph je Starmer poudaril, da je trenutna kriza v Ukrajini eksistencialno vprašanje za celotno Evropo. Opozoril je, da gre za “trenutek, ki se zgodi enkrat v generaciji” in ki zahteva odločne ter usklajene odzive evropskih držav. Kljub tveganjem, povezanih z napotitvijo britanskih vojakov v Ukrajino, je izpostavil, da je stabilnost in varnost celine najvišja prioriteta.
Premierjeva izjava prihaja tik pred izrednim srečanjem evropskih voditeljev v Parizu, kjer bodo razpravljali o nadaljnjih korakih v podpori Ukrajini in o možnostih za trajno rešitev konflikta.
Finančna in vojaška zaveza Združenega kraljestva
Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo do leta 2030 namenilo tri milijarde funtov, kar je približno 3,6 milijarde evrov, letno za podporo ukrajinski obrambi. Poleg tega naj bi država povečala tudi svoje splošne obrambne izdatke. Trenutno Združeno kraljestvo za obrambo namenja približno 2,3 odstotka svojega bruto domačega proizvoda (BDP), z namenom, da ta delež v prihodnjih letih dvigne na 2,5 odstotka.
Evropski voditelji se že dlje časa spopadajo z vprašanjem, kako zagotoviti dolgoročno finančno in vojaško podporo Ukrajini. Po podatkih zveze Nato osem od tridesetih evropskih članic še ni izpolnilo dogovorjenega cilja o dveh odstotkih BDP za obrambo.
Odzivi iz ZDA in negotovost glede vloge Evrope
Napoved britanskega premierja prihaja v času, ko so uradniki nove ameriške administracije, na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom, nakazali možnost sprememb v ameriški politiki do Ukrajine. Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino in Rusijo Keith Kellogg je nedavno izjavil, da je malo verjetno, da bi Evropa sodelovala pri pogajanjih o mirovnem sporazumu med Kijevom in Moskvo.
Trump in ameriški obrambni minister Pete Hegseth sta v preteklih dneh jasno povedala, da vračanje rusko okupiranih ozemelj Ukrajini ni več prednostna naloga ZDA. Prav tako sta izrazila dvom glede ukrajinskih ambicij za pridružitev zvezi Nato, kar je dolgo veljalo za ključen cilj Kijeva.
Koncept evropskih mirovnih sil ni nov, saj ga je že leta 2024 predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron, piše Euronews. Francija je med prvimi izrazila pripravljenost za napotitev svojih enot v Ukrajino, če bi bila sklenjena ustrezna mirovna pogodba. Kljub tej pobudi ostajajo podrobnosti o potencialni mirovni misiji še vedno nejasne, vključno z vprašanji o velikosti, sestavi in nalogah teh enot.
Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je po münchenski varnostni konferenci napovedala možnost aktivacije odstopne klavzule za povečanje obrambnih izdatkov držav članic. Ta ukrep bi omogočil, da države povečajo vojaški proračun, ne da bi prekršile stroge fiskalne omejitve Evropske unije.
V Parizu se danes sestaja skupina evropskih voditeljev, med katerimi bodo nemški kancler Olaf Scholz, italijanska premierka Giorgia Meloni, poljski premier Donald Tusk, španski premier Pedro Sánchez, nizozemski premier Mark Rutte ter danska premierka Mette Frederiksen. Prisotni bosta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Srečanje bo osredotočeno na prihodnje korake v podpori Ukrajini, na načrtovanje morebitne mirovne misije in na iskanje skupnega evropskega pristopa k obrambenim vprašanjem v luči spremenjenih geopolitičnih razmer.
Portal24; Foto: Wikimedia/Kirsty O’Connor/ No 10 Downing Street
