Ukrajinska vojska je sporočila, da je v soboto v regiji Voronež izvedla napad na rusko vojaško letališče, Rusija pa medtem stopnjuje napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na več delov Ukrajine. V napadih, ki so potekali v petek in soboto, je bilo vključenih več sto ruskih brezpilotnih naprav, medtem ko so ukrajinske zračne sile poročale o intenzivnem obsežnem zračnem bojevanju.
Po navedbah ukrajinskega generalštaba je bilo tarča napada letališče Borisoglebsk, kjer naj bi bila nameščena ruska bojna letala Su-34, Su-35S in Su-30SM. V napadu naj bi bili poškodovani skladišče z jadralnimi bombami, vadbeno letalo in po vsej verjetnosti tudi več drugih letal. Ruske oblasti na napad do zdaj niso podale uradne izjave.
V nasprotnem odgovoru je ruska vojska ponoči izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letali in vabami, pri čemer je bilo po podatkih ukrajinskih zračnih sil izstreljenih kar 322 naprav. Tarča napadov je bilo mesto Starokostjantiniv v Hmeljniški regiji, kjer se nahaja pomembna ukrajinska vojaška infrastruktura.
Ukrajinske sile trdijo, da je bilo sestreljenih 157 letalnikov, še 135 pa jih je izginilo z radarjev. Kljub temu so razbitine padale na več območij, poškodbe pa so bile zabeležene na štirih lokacijah. O morebitnih žrtvah za zdaj ni poročil.
Že v noči na petek so ruski napadi zadeli tudi prestolnico Kijev. Po navedbah tamkajšnjih oblasti sta bili v napadu ubiti najmanj dve osebi, ranjenih pa je bilo 26. Napad je sprožil množično iskanje zatočišč; številni prebivalci so se zatekli v postaje podzemne železnice, ki so tudi tokrat služile kot zaklonišča.
Zelenski in Trump o obrambnem sodelovanju
Vzporedno z vojaškimi spopadi potekajo tudi diplomatski pogovori. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek sporočil, da je imel telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga je označil za »zelo pomembnega in produktivnega«. Po njegovih besedah sta razpravljala o dodatni podpori zračni obrambi, možnosti skupne proizvodnje orožja ter širših prizadevanjih za zaključek vojne.
Tudi Trump je pogovor označil za konstruktiven, a je ob vprašanjih novinarjev glede mirovnih možnosti dejal: »Ne vem. Ne morem vam povedati, ali se bo to zgodilo ali ne.«
Klic med Zelenskim in Trumpom prihaja v času, ko je ameriška administracija začasno ustavila dobavo določenih vrst vojaške pomoči Ukrajini, med drugim tudi raket za protizračno obrambo. To je sprožilo pomisleke med evropskimi zavezniki, ki iščejo načine, kako nadomestiti morebitni izpad.
Zelenski je ob tem poudaril, da si Ukrajina prizadeva za okrepitev domače orožarske industrije, vendar bo razvoj obrambnih zmogljivosti zahteval čas in dodatna sredstva.
Medtem Moskva ne kaže znakov pripravljenosti na pogajanja. Kljub diplomatskim pobudam v zadnjih tednih, vključno s klicem med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ni bilo napredka pri morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja.
Foto: Pixabay/geralt (fotografija je simbolna)
