Kitajska povečala izdajo obveznic in dvignila azijske trge

Delniški trgi [Foto: Portal24 (AI)]

Kitajska povečala izdajo obveznic in dvignila azijske trge

Kitajska je prevzela vodilno vlogo na azijskih delniških trgih, saj so vlagatelji pozdravili odobritev izdaje državnih obveznic v rekordni vrednosti trilijon juanov. Poteza je pomembna in se šteje za znanilca gospodarske spodbude in je dvignila razpoloženje vlagateljev. Hkrati je avstralski dolar dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh tednih, ko je višja inflacija presegla pričakovanja.

MSCI indeks je beležil rast za 0,9 odstotka. Hang Seng je pridobil impresivnih 2 odstotka. Japonski Nikkei se ni odrezal slabo, saj je zabeležil 1,1-odstotno rast.

Obveznice so še naprej okrevale po tem, ko je donos 10-letne zakladnice v ponedeljek presegel 5 odstotkov. V Tokiu je referenčni donos znašal 4,82 odstotka.

Na Wall Streetu so se indeksi okrepili, deloma zaradi močnih rezultatov prek noči in pozitivnih gospodarskih podatkov v ZDA. Nafta in evro sta medtem izgubila vrednost, in sicer zaradi slabih podatkov o nabavnih menedžerjih v Evropi. Ameriške in evropske delniške terminske pogodbe so bile stabilne v zgodnji azijski trgovini.

Najvišji kitajski parlament je odobril izdajo obveznic v višini 1 bilijona juanov (približno 137 milijard dolarjev). Sredstva bodo namenjena obnovi območij, prizadetih zaradi naravnih nesreč, ter izboljšanju infrastrukture. Dodatno pozitivno razpoloženje je prispevala državna investicijska družba Central Huijin, ki je napovedala nakup delnic, kar je že v preteklosti povzročilo močno rast na trgih.

Steven Leung, izvršni direktor institucionalne prodaje pri brokerju UOB Kay Hian v Hongkongu, je dejal: “Javni izdatki bodo pomagali gospodarstvu pri nadaljnji stabilizaciji in okrepitvi rasti v četrtem četrtletju.”

Kitajski indeks modrih čipov CSI300, ki je bil blizu najnižjih vrednosti v zadnjih štirih letih, se je dvignil za 1 odstotek.

Valutni trgi

Na valutnih trgih je evro ponoči doživel največji padec v zadnjih dveh tednih, saj je izgubil 0,7 odstotka. To se je zgodilo potem ko je sestavljeni PMI v območju evra globoko padel v območje kontrakcije, doseže najnižjo vrednost v treh letih. Vlagatelji so začeli pričakovati znižanje obrestnih mer v Evropi, kar je privedlo do okrepitve evropskega pričakovanja in krepitve evra.

Japonski jen je ostal trdno pritrjen na 149,85, medtem ko je avstralski dolar dosegel rast za 0,6 odstotka in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh tednih – 0,64 USD.

Inflacija v Avstraliji se je v tretjem četrtletju upočasnila, vendar je bila še vedno nad pričakovanji, saj je dosegla 5,4 odstotka. To je povzročilo povečanje pričakovanj glede dviga obrestnih mer, ki so se dvignile na 60 odstotkov s 35 odstotkov pred objavo podatkov. Analitiki ANZ pričakujejo, da bo RBA novembra zvišala denarno obrestno mero za 25 baznih točk na 4,35 odstotka.

Nafta se je v torek pocenila zaradi šibkih gospodarskih podatkov iz Evrope in je tudi v sredo nadaljevala z izgubami. Terminske pogodbe za surovo nafto brent so se trdno držale pri 88,13 dolarja za sod.

Združene države in Rusija sta skušali doseči premor v bojih med Izraelom in Hamasom, da bi omogočili humanitarno pomoč v oblegano območje Gaze.

Cena zlata se je zmanjšala s prejšnjih 1.997 USD na 1.973 USD za unčo. Bitcoin pa je doživel rast za 15 odstotkov, saj se je zbudil iz dolgega obdobja stagnacije, znane kot “zima”. Ta rast je posledica špekulacij o morebitnem vstopu aplikacij BlackRocka in drugih skladov na trg, kar bi lahko privabilo kapital v kriptovalutni sektor. Cena Bitcoina se je povzpela na 34.340 USD.

Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo ni dala komentarja v zvezi s špekulacijami.

vir

Foto: Portal24