Kitajski zunanji minister Wang Yi je v pogovoru z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Kajo Kallas v Bruslju izrazil zaskrbljenost, da bi morebitni poraz Rusije v vojni proti Ukrajini vodil k okrepljeni osredotočenosti Združenih držav na Kitajsko. Kot poroča hongkonški South China Morning Post, ki velja za medij blizu kitajskim oblastem, je Wang v pogovoru poudaril, da si Peking ne želi poraza Moskve, saj bi to po njegovi oceni odprlo novo strateško fronto proti Kitajski.
Po navedbah virov, seznanjenih s pogovori, je Wang v večurnem srečanju z evropsko stranjo zavrnil obtožbe, da Kitajska neposredno podpira rusko agresijo. Dodal je, da bi bil izid konflikta drugačen, če bi Peking res vojaško ali finančno pomagal Moskvi. Kljub temu pa je izrazil jasen interes, da vojna ne privede do oslabitve Rusije.
Evropski uradniki so Wangovo izjavo razumeli kot potrditev dolgoletnih domnev, da Kitajska – čeprav sama ni povzročiteljica konflikta – geopolitično koristi od dolgotrajne vojne v Ukrajini, saj ta veže strateške vire in pozornost ZDA.
Kitajska se v vojni pozicionira kot nevtralna in samooklicana posrednica, vendar nikoli ni javno obsodila ruske invazije na Ukrajino. Hkrati ohranja tesne politične in gospodarske vezi z Moskvo. V uradnem poročilu kitajskega zunanjega ministrstva o srečanju z EU ni omenjeno nič o vojaških povezavah z Rusijo ali drugih spornih točkah.
Evropska unija je v preteklosti večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi domnevnih dobav kitajskega blaga z dvojno rabo, kar pa Kitajska vztrajno zanika. Uradno poudarja, da med njo in EU ni temeljnih sporov in da si obe strani delita cilj globalnega sodelovanja.
Napetosti pred vrhom med EU in Kitajsko
Srečanje v Bruslju, ki je potekalo tri tedne pred napovedanim vrhom Kitajska–EU (24. in 25. julij), je potekalo v formalnem, a napetem vzdušju. Po navedbah virov iz SCMP je kitajska stran opozorila, da bi se lahko trajanje vrha skrajšalo, če EU ne bo spremenila svojega pristopa, predvsem glede napovedanih sankcij proti dvema kitajskima bankama.
Wang naj bi evropsko stran opozoril, da bi morebitno vključevanje kitajskih finančnih institucij v nov sveženj sankcij proti Rusiji naletelo na »povračilne ukrepe« Pekinga. Takšne napovedi dodatno obremenjujejo že tako napete gospodarske odnose med obema stranema.
Poleg varnostnih vprašanj so bile v ospredju pogovorov tudi gospodarske napetosti. EU izraža skrb zaradi domnevnih kitajskih subvencij in izvoza po dampinških cenah, pa tudi zaradi odvisnosti evropskega gospodarstva od redkih zemeljskih kovin, ki jih Kitajska nadzoruje. Wang naj bi po neuradnih virih večino teh vprašanj minimaliziral ali zavrnil kot neutemeljena.
Evropski predstavniki opozarjajo, da se EU čedalje bolj znajde v navzkrižju interesov med Pekingom in Washingtonom. Kitajska stran pa doslej ni nakazala pripravljenosti na večje popuščanje v gospodarskih zahtevah.
Edina točka soglasja: podnebje
Kljub številnim razhajanjem naj bi bila podnebna politika edino področje, na katerem obstaja možnost konkretnega dogovora na julijskem vrhu. Pogovori v Bruslju so sicer vključevali tudi ločena srečanja Wang Yija z voditeljema evropskih institucij – predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Po informacijah iz Bruslja so vsi trije evropski predstavniki zagovarjali usklajena stališča glede Ukrajine in trgovinske politike.
Wang je po obisku Bruslja odpotoval v Berlin, kjer se je sestal z novim nemškim zunanjim ministrom Johannom Wadephulom. V prihodnjih dneh naj bi obiskal tudi Pariz, kjer se predvideva srečanje s francoskim zunanjim ministrom Jeanom-Noëlom Barrotom.
Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia
